Na levi strani razglednice je kip sv. Jakoba, na desni pa nekdanji oltar Marijinega oznanjenja, ki ga danes enačimo s t.i. Celjskim oltarjem. Gre za izredno dragoceno arhitekturno-kiparsko umetnino ptujskogorske gotike, ki stoji v južni absidi, prvotno pa je verjetno stal sredi cerkve in tvoril celoto glavnega oltarja. Svoje ime je dobil po ustanoviteljih, grofih Celjskih (uvrščamo ga med ustanove Friderika II. Celjskega).
Pod oltarnim ciborijem oz. baldahinom stoji danes tabernakelj, izdelan leta 1970 po načrtih arhitekta Cirila Zazule, nekoč pa je tu stala kamnita oltarna menza in na njej figuralna kiparska kompozicija, ki so jo jo najverjetneje tvorili figuri Marije in angela, se pravi figuri Oznanjenja, ki sta danes del ptujskogorskega muzeja. Njuno izdelavo naj bi domnevno naročil Friderik II. Celjski v eni od vrhunskih kiparskih delavnic na Dunaju.
Pod oltarnim ciborijem oz. baldahinom stoji danes tabernakelj, izdelan leta 1970 po načrtih arhitekta Cirila Zazule, nekoč pa je tu stala kamnita oltarna menza in na njej figuralna kiparska kompozicija, ki so jo jo najverjetneje tvorili figuri Marije in angela, se pravi figuri Oznanjenja, ki sta danes del ptujskogorskega muzeja. Njuno izdelavo naj bi domnevno naročil Friderik II. Celjski v eni od vrhunskih kiparskih delavnic na Dunaju.
