Začetki Zlatarne Celje segajo v leto 1844, ko je italijanski zlatar G. Pacchiffo v Celju odprl svojo zlatarsko delavnico. Delavnica je kmalu prerasla obrtniške okvirje in 40 let kasneje je njegov potomec Franc Pacchiaffo registriral podjetje z imenom Prva Štajerska draguljarska tovarna.
Leta 1925 se je podjetje združilo s podjetjem bratov Knez in na novi lokaciji v Gaberjah je nastala Družba Pacchiaffo, Knez & Cie, ki je imela 100 zaposlenih. Izdelovali so nakit, jedilni pribor in ostale zlatarske izdelke. Že v času pred drugo svetovno vojno so bili največje zlatarsko podjetje v takratni Jugoslaviji in eno večjih v Evropi. Po drugi svetovni vojni so zlatarni priključili še ostale zlatarske delavnice v Celju in leta 1950 družbo preimenovali v Zlatarno Celje. Poleg zlatarskih izdelkov so izdelovali tudi ure in srebrni jedilni pribor. Leta 1968 se je Zlatarna iz starih prostorov v Gaberjah preselila v nove tovarniške objekte na Kersnikovi ulici. Pod okrilje Zlatarne Celje so leta 1970 priključili še Zlatarno Trbovlje, Ljubljanski Atelje in Aurodent ter Aurea. Nastalo je največje zlatarsko podjetje v Jugoslaviji s 450 zaposlenimi in 24. trgovinami po celotni takratni državi. Za izvirnost, kakovost in moderen dizajn svojega nakita so prejeli številna svetovna priznanja ter se uveljavili na vseh svetovnih trgih.
Po letu 1991 je Zlatarna zaradi razpada Jugoslavije utrpela izgubo tržišča, ki ji je sledil velik padec prodaje in s tem tudi proizvodnje nakita.
