Od mlajše kamene in bakrene dobe (pribl. 6000–2300 pr. n. št.), bronaste dobe (pribl. 2300–800 pr. n. št.), železne dobe (pribl. 800–15/0 pr. n. št.) pa vse do rimskega in poznoantičnega obdobja (15/0–6. stol.) se je kmetijstvo na Štajerskem razvijalo postopoma. Za vsako zgodovinsko obdobje so značilne posamezne vrste poljščin, ki so praviloma v naslednjem obdobju nadomestile boljše sorte ali vrste. Le-te so s trgovino in migracijami prispele na območje Štajerske ter tako v vsakem zgodovinskem obdobju pustile pomemben pečat v tehnikah kmetovanja.
Zbirka užitnih in uporabnih rastlin je nazorna kolekcija najpomembnejših poljščin in uporabnih rastlin, ki jih je človek na območju našega prostora prideloval in uporabljal skozi opisana prazgodovinska in zgodovinska obdobja. Vrt je zasnovan iz desetih, med seboj ločenih parcel, ki so v kronološkem zaporedju medsebojno povezane.
Prvi dve gredi predstavljata pomembne gojene rastline iz mlajše kamene in bakrene dobe na Štajerskem (pribl. 6000–2300 pr. n. št.). Predstavljene so poljščine kot: pšenica enozrnica (Triticum monococcum L.), izvorne oblike današnjega ovsa (Avena sativa L.) in nekateri uporabni njivski pleveli, kot recimo kokalj (Agrostemma githago L.).
Naslednje tri gredice predstavljajo najpomembnejše gojene rastline v obdobju bronaste dobe na Štajerskem (pribl. 2300–800 pr. n. št.). Predstavljene so vrste: bob (Vicia faba L.), leča (Lens culinaris Medikus), proso (Panicum miliaceum L.) in pira (Triticum spelta L.).
Šesta in sedma gredica predstavljata železno dobo (pribl. 800–15/0 pr. n. št.). Takrat se začnejo gojiti na Štajerskem številne nove sorte uporabnih in užitnih rastlin. Predstavljena je stara sorta rži (Secale cereale L.), ajda (Fagopyrum esculentum Moench), lan (Linum usitatissimum L.) in vrtni mak (Papaver somniferum L.).
Zadnje tri gredice predstavljajo rastlinske vrste, ki jih je človek gojil pri nas v rimskem in poznoantičnem obdobju (15/0–6. stol.). Predstavljene so vrste kot: pastinak (Pastinaca sativa L.), sodobnejše sorte pšenic (Triticum aestivum L.), navadni sirek (Sorghum bicolor (L.) Moench), navadni ječmen (Hordeum vulgare L.).
