Posoda »črnolončarjev« je bila temno sive in črne barve, v manjšem obsegu pa svetlo siva in opečno rdeča. Za svetlo sivo barvo so uporabljali smolo, ki so jo pred vžigom lončarske kope polili po lesu, kar je žgane izdelke obarvalo svetlo sivo. Za črno barvo so uporabljali smolnate iveri iz borovih štorov.
Lončarsko »kopo« (peč za lončene posode) so napolnili z ivermi in prižgali. Ob gorenju sta se sproščala dim in stopljena smola, ki je tekla po pravilno razporejenih loncih. Lončarske družine so svoje kope izdelale same.
V 18. stoletju so bili v Spodnjih Krašah registrirani lončarji Komar Jožef, Gornik Ivan, Komar Štefan, Tomaž Podrižnik, Juras Anton, Novak Luka, Majdič Mihael in Flajs Jakob, v Pustem Polju pa Oberštej Martin, Matevžovič Jožef, Jezernik Martin, Krefl Tomaž, Lovrač Martin in Partl Valentin.
Lončarji, ki so konec 18. stoletja delovali v Potoku: Tratnik Jakob, Venišnik Janže, Ignac na Tratah, Čendelak Anton, Anton u Grabnu, Mlinar Janže, Goričar Ignac, Novak Tomaž, Jakob Pavel, Mihael na Prodah, Prodnik Ignac, Omuk Matija.
