Z začetkom druge svetovne vojne je prevzel »pokroviteljstvo« nad laško godboorožniški podoficir Kellner. Po njegovi premestitvi pa ga je nasledil nemški župan dr. Leo Hermann, ki pa je bil kmalu ubit. Z dekretom so godbenike oblekli v uniforme Wehrmannschafta in v kolikor kateri od godbenikov dekreta ni sprejel, mu je bilo zagroženo z izselitvijo celotne družine v Srbijo.
Njihov kapelnik je do leta 1942 bil še Ernest Kvartič, ki se je kot je bilo zapisano v prejšnjem podlistku, preselil na kamniško, kjer je nadaljeval glasbeno pot. V Laško pa se je vrnil Franc Ropret, ki je tukajšnje godbenike vodil že pred vojno v letih od 1924 do 1926. Orožniški podoficir Kellner je dosegel pri oblasteh, da so bili godbeniki oproščeni raznih dolžnosti (službe v vojski, izselitve, prisilnega dela itd.). Nemcem je bila namreč godba nujno potrebna. Vadili so v graščini, poleti pa na njenem dvorišču, kasneje tudi v župnišču. Igrati so morali nemške koračnice na proslavah, paradah in pri simboličnih pokopih padlih Slovencev, ki so bili prisilno mobilizirani. Na obrobju današnjega naselja Na Pristavi so Nemci namreč uredili tako imenovani »Heldenfriedhofprovisorium« z lesenimi križi in napisi.
Godba je imela 28 godbenikov, ki so vsako nedeljo koncertirali v Laškem pred hotelom Savinja in v zdravilišču, v Rimskih Toplicah, Brestanici, Celju, Štorah in Šentjurju. Poleti 1942 je bilo v Celju tekmovanje, ki se ga je udeležilo šest bližnjih godb, in Laščani so prejeli prvo nagrado.
Ko so se nad Laškim začeli bombni napadi, je godbeno življenje zamrlo, godbeniki pa poskrili glasbila in muzikalije pred bežečimi Nemci.
Eden izmed teh, ki je hranil inštrumente v svojem gospodarskem poslopju v Tevčah je bil Alojz Saitl, dedek Ivana Medveda, dolgoletnega kapelnika laške godbe. Alojza bi »akcija« skoraj stala življenja.
Ko je s konjem peljal te inštrumente iz Laškega, ga je namreč nekdo prijavil partizanom, češ da je nekaj vozil za Nemce. Čez nekaj časa se je na njegovi domačiji v Tevčah proti večeru oglasil partizan in dedku grozil z takojšnjo ustrelitvijo, češ da je sodelavec okupatorja in da za njih opravlja prevoze. Cel večer je potekalo pogajanje in pregovarjanje, ko se je le spomnil, da je takrat vozil godbene inštrumente, ki jih hrani na »gepelnu« (Prostor za mlačev žita, čez leto pa je na njem bilo spravljeno kmečko orodje).
