Začetek množičnega glasbenega udejstvovanja v Moravčah in hkrati zasnovo pihalne godbe je pomenila ustanovitev Tamburaškega zbora leta 1921 pod okriljem Jugoslovanske matice. Zbor je imel 13 članov in je nastopal na številnih prireditvah v Moravčah in okolici. Mnogi navdušenci so se kmalu začeli ogrevati za pihalno godbo.
Na pobudo Janka Tomana je godba začela z delovanjem leta 1924. Godba je bila ustanovljena v okviru Gasilskega društva Moravče, v okviru katerega je delovala vse do leta 1930, ko se je osamosvojila. Za ustanovitev Moravške godbe imajo največ zaslug nadučitelj Janko Toman, Janez Kumer – Oklejev Janče in Franc Orehek – Kavkov Francelj iz Moravč.
Ignac Tomc je priskrbel inštrumente za godbo, še preden se je ta ustanovila. Prvih 26 inštrumentov je bilo kupljenih s pomočjo prostovoljnih darov, s pomočjo organizacij in s prispevki ustanovnih članov. Ti so plačali po 50 dinarjev pristopnine, za kar se je godba zavezala, da bo v zahvalo vsakemu ustanovnemu članu igrala na pogrebu.
Prvi godbeniki so bili amaterji, polni entuziazma, zagnanosti in veselja do glasbe. Notnih zapisov razen kapelnika namreč ni znal brati nihče. Mladi godbeniki so dvakrat tedensko hodili na vaje, kar se je kazalo tudi na številnih nastopih. Godba je pogosto igrala na domačih prireditvah, predvsem na sokolskih telovadnih akademijah v Kamniku, Radomljah, Dobu, Trzinu, Mengšu, Domžalah, Ježici, Krašnji in drugod. Igrali so tudi na številnih gasilskih prireditvah, največkrat pa na prireditvah društev kmečkih fantov in deklet. Moravška godba je igrala tudi na Štajerskem na hmeljarskih prireditvah. Vsa leta je godba štela povprečno od 18 do 22 članov, skupaj pa se jih je do leta 1941 razvrstilo okoli 50.
Od leta 1924 do 1930 je bil kapelnik Franc Orehek – Kavkov Francelj, med letoma 1930—1942 pa Tone Cerar-Pekovčev.
