Turkova ulica se od leta 1993 imenuje po literarnem zgodovinarju, profesorju na novomeški gimnaziji in publicistu dr. Alojzu Turku. Do leta 1993 je bila del ulice Velika Bučna vas. Gre za desni odcep z Ljubljanske ceste proti ulici Župenca. Turkova ulica obsega 27 hišnih številk.
Alojz Turk se je rodil 6. junija 1893 v Verdunu pri Stopičah kmetu Francu in Magdaleni, rojeni Papež. Osnovno šolo je sprva obiskoval v Stopičah, kasneje v Novem mestu. Gimnazijo je najprej obiskoval v Šentvidu pri Ljubljani, v letih od 1910 do 1914 pa v Novem mestu, kjer je opravil maturo. Na Dunaju je študiral slavistiko, germanistiko in klasično filologijo ter leta 1929 v Zagrebu promoviral z disertacijo o Janezu Trdini.
Že med študijem je služboval na novomeški gimnaziji. Kot profesor je nato služboval na Ptuju in v Gospiću, od leta 1930 pa vse do smrti je bil profesor slovenščine in srbohrvaškega jezika na gimnaziji v Novem mestu, s presledkom leta 1932, ko je služboval v Mariboru. Leta 1942 je bil zaprt in interniran v Monigu v Italiji.
Že kot dijak je objavil nekaj pesmi in proze v dijaškem listu Izpod Gorjancev. Udejstvoval se je kot literarni zgodovinar in se ukvarjal predvsem z življenjem in delom Janeza Trdine. Kot literarni zgodovinar je prvič nastopil leta 1923, ko je v Ljubljanskem zvonu objavil članek o članih novomeške Zadruge. Objavljal je sestavke, ki se nanašajo na Prešerna, Levstika, Ketteja, Rudeža, Linharta idr. Krajše članke je objavljal v Časopisu za narodopisje, reviji Življenje in svet ter v Ljubljanskem zvonu.
Pomagal je snovati muzejsko društvo v Novem mestu, dal pobudo za ustanovitev Dolenjskega muzeja in zbiral kulturnozgodovinsko in etnografsko gradivo za muzej. Vzorno je uredil arhiv novomeške gimnazije.
Njegova rokopisna zapuščina tvori jedro rokopisne zbirke v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Poleg številnih prepisov vsebuje tudi korespondenco in arhivalije, ki se nanašajo na Trdino (npr. reški akti), dr. Andreja Vojsko, Dragotina Ketteja, Milana Puglja idr.
Njegov brat, Josip Turk, teolog in cerkveni zgodovinar, je bil zelo plodovit pisatelj in je deloval predvsem na področju cerkvene zgodovine in cerkvene filozofije. Po drugi svetovni vojni je emigriral v ZDA.
Alojz Turk je umrl 1. avgusta 1944 v Novem mestu.
Že med študijem je služboval na novomeški gimnaziji. Kot profesor je nato služboval na Ptuju in v Gospiću, od leta 1930 pa vse do smrti je bil profesor slovenščine in srbohrvaškega jezika na gimnaziji v Novem mestu, s presledkom leta 1932, ko je služboval v Mariboru. Leta 1942 je bil zaprt in interniran v Monigu v Italiji.
Že kot dijak je objavil nekaj pesmi in proze v dijaškem listu Izpod Gorjancev. Udejstvoval se je kot literarni zgodovinar in se ukvarjal predvsem z življenjem in delom Janeza Trdine. Kot literarni zgodovinar je prvič nastopil leta 1923, ko je v Ljubljanskem zvonu objavil članek o članih novomeške Zadruge. Objavljal je sestavke, ki se nanašajo na Prešerna, Levstika, Ketteja, Rudeža, Linharta idr. Krajše članke je objavljal v Časopisu za narodopisje, reviji Življenje in svet ter v Ljubljanskem zvonu.
Pomagal je snovati muzejsko društvo v Novem mestu, dal pobudo za ustanovitev Dolenjskega muzeja in zbiral kulturnozgodovinsko in etnografsko gradivo za muzej. Vzorno je uredil arhiv novomeške gimnazije.
Njegova rokopisna zapuščina tvori jedro rokopisne zbirke v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Poleg številnih prepisov vsebuje tudi korespondenco in arhivalije, ki se nanašajo na Trdino (npr. reški akti), dr. Andreja Vojsko, Dragotina Ketteja, Milana Puglja idr.
Njegov brat, Josip Turk, teolog in cerkveni zgodovinar, je bil zelo plodovit pisatelj in je deloval predvsem na področju cerkvene zgodovine in cerkvene filozofije. Po drugi svetovni vojni je emigriral v ZDA.
Alojz Turk je umrl 1. avgusta 1944 v Novem mestu.
