Trgovska hiša Merkur

Podjetje je sicer nastalo že leta 1948, ko je Mestni ljudski odbor Maribor sprejel sklep o ustanovitvi Mestnega trgovskega podjetja »Železnina – Kemikalije« Maribor, ki se je ukvarjalo z nakupom in prodajo blaga železniške stroke, tehniških potrebščin ter barv in kemikalij. Sedež podjetja je bil sprva v ulici Ob jarku 6, leta 1949 se je preselilo na naslov Ulica 10. oktobra 1/I, leta 1951 pa na Vetrinjsko ulico 11.^[2] Maloprodajna dejavnost podjetja je potekala v štirih trgovinah: Železni mož na Partizanski cesti 1, Barve-laki na Glavnem trgu 20, Kolesar na Partizanski cesti 44 in Elektromaterial v Gosposki ulici.^[3]

Leta 1963 je imelo podjetje že skoraj 100 zaposlenih sodelavcev, 1968 pa 115 ter še 37 učencev. Dolgo časa je podjetje vodil Stanko Vidovič, 1968 ga je nasledil Zoran Stiplošek. V njegovem času so se začela prizadevanja za izgradnjo trgovske hiše, ki je bila kasneje znana kot Trgovska hiša (TH) Merkur. Hkrati so potekali intenzivni dogovori o združevanju mariborskih trgovskih podjetij, ki so pripeljali do združitve Merkurja in Jeklotehne.^[4]

Prvi načrti za gradnjo velike trgovske hiše so sicer predvidevali gradnjo tehnične blagovne hiše na Trgu svobode 5, ki naj bi imela »le« za 4.000 m² uporabnih površin. Leta 1968 pa je Zavod za urbanizem odločil, da je možno v preboju Vetrinjske in Svetozarevske ulice locirati novo poslopje. Ker se je za to lokacijo potegovalo tudi ljubljansko podjetje Metalka, se je Trgovsko podjetje Merkur združilo z močnejšim podjetjem Jeklotehna in tako uspelo pridobiti omenjeno lokacijo za gradnjo trgovske hiše. V nasprotnem primeru bi izgubil lokacijo za gradnjo.^[5]

Dokumentacijo za izgradnjo trgovske hiše je izdelalo podjetje Komuna projekt iz Maribora pod vodstvom glavnega projektanta Rudija Zupana, dipl. arh. Po prvih načrtih naj bi bila trgovska hiša sezidana v obliki črke L, ker pa je bila v istem času načrtovana tudi izgradnja blagovne hiše Kvik Trgovskega podjetja Zarja in veleblagovnice Trgovskega podjetja Veletkanina, so vodilni pri Jeklotehni ocenili, da bi bila tako načrtovana trgovska hiša premajhna. Izdelani so bili novi načrti, za izvedbo pa je bilo izbrano podjetje Gradis Maribor, ki je bilo najugodnejši ponudnik. Dela so se začela konec leta 1969, že v enajstih mesecih pa so prešla v zaključno fazo. Trgovska hiša je bila decembra 1970 odprta.^[6]

Prvi direktor veleblagovnice je bil Jože Lavrič, ki je svojo službeno pot začel že v podjetju Pinter & Lenard.

Prvega kupca so tako v TH Merkur postregli 29. decembra 1970, ko je trgovska hiša prvič odprla svoja vrata. Iskanje kadrov za tako veliko blagovnico je bilo precej zahtevno. Zaposleni v trgovski hiši so prihajali iz majhnih klasičnih prodajaln, nekateri iz skladišč, a tudi iz obrtnih delavnic. Izkušenj s prodajo so imeli malo, predvsem pa so imeli različne delovne navade iz drugih podjetij. Ob odprtju je bilo v Trgovski hiši Merkur zaposlenih 270 ljudi, leta 1973 že 250 (skoraj tretjino zaposlenih pri TOZD-u Trgovina Maribor).^[7] Leta 1985 je bilo v Merkurju zaposlenih že 380 ljudi.^[8]

V novi trgovski hiši so uvedli t. i. »samoizbirni« način prodaje. Pri tem, novem načinu nakupovanja se je pojavilo vprašanje glede aktivnosti prodajalca, kdaj in kako naj prodajalec k stranki pristopi, ali si potrošnik želi njegovih nasvetov in v kolikšni meri. Po daljšem opazovanju so ugotovili, da nekatere kupce prisotnost prodajalca pri izbiranju moti, večina pa si še vendarle želi in pričakuje pomoč pri izbiri ter svetovanje. Ugotavljali so tudi, da bi bilo potrebno poskrbeti za ugodnejše pogoje za delavce in kupce, ki so bili v trgovski hiši tudi, ko je bilo poleti v njej nad 30°C, ter pozimi, ko je bil prepih. Kupci se mnogokrat zaradi tega niso vračali.[9] Že konec leta 1973 so v TH Merkur namestili toplotno zaveso, ki so jo namestili pri vseh vhodnih vratih.^[10] Leta 1974 pa so dali namestiti tudi klimatske naprave.^[11]

Z Merkurjem se je precej spremenil tudi videz mesta. Pridobil je nova, velika izložbena okna v dolžini 90 metrov. Jeklotehna je zaposlovala strokovne delavce, ki so skrbeli za urejenost izložb in jih tematsko urejali ob praznikih in prireditvah.^[12] Anton Ekart, vodja aranžersko-propagandne službe TOZD-a Merkur, je bil tudi predsednik Mariborskega društva aranžerjev, ki je sicer delovalo že od leta 1955. Za včlanitev v društvo so se mladi aranžerji potegovali na tekmovanjih. Merkur je imel zaposlene odlične aranžerje, ki so npr. leta 1984 na tekmovanju z nazivom »Mladi aranžerji se predstavljajo« za svoje izložbe prejeli najvišje ocene.^[13]

Leta 1975 je bilo v TH Merkur skupaj z učenci zaposlenih 350 delavcev, ki so ustvarili 280 milijonov prometa, kar je bilo okoli 70 % vse prodaje na drobno v TOZD-u Trgovina Maribor. Leta 1971 so pri 270 zaposlenih opravili 94 milijonov dinarjev prometa, leta 1972 pri 272 zaposlenih 125 milijonov, leta 1973 pri 270 delavcih 137 milijonov, leta 1974 pri 278 zaposlenih 207 milijonov in leta 1975 280 milijonov dinarjev prometa.^[14] Že leta 1980 je ta številka dosegla 800 milijonov dinarjev.^[15]

Z Merkurjem je Maribor dobil tudi prve tekoče stopnice.

Konec leta 1979 je bilo v TOZD-u Merkur, ki je bil po številu zaposlenih največji tozd v Jeklotehni, zaposlenih 729 delavk in delavcev. Šlo je predvsem za ženske (prodajalke), ki so delale v dveh izmenah. TOZD Merkur so sestavljali:

• Sektor prodajaln tehnične stroke,
• Trgovska hiša Merkur,
• Sektor prodajaln kemične stroke in dve poslovni enoti (Slovenska Bistrica in Vozila in servisi) ter
• Strokovne službe TOZD.^[16]

Po stečaju podjetja Jeklotehna Maribor je njegovo dejavnost leta 1997 prevzelo hčerinsko podjetje Jeklotehna Trgovina d. o. o., ki je bilo ustanovljeno leta 1991 in je zaposlovalo 600 ljudi.

Trgovska hiša Merkur se je v okviru stečajne mase podjetja Jeklotehna Maribor septembra 1997 znašla na dražbi za 15 milijonov nemških mark. Na prvi dražbi ni bilo zainteresiranih kupcev, na drugi jo je kupilo podjetje Probanka leasing d. o. o.

Podjetje Jeklotehna Trgovina d. o. o. je delovalo brez nepremičnega premoženja, saj je bilo vse v lasti podjetja Jeklotehna Maribor – v stečaju. Za vse lokale in trgovine je plačevalo najemnino. Že v začetku leta 1998 so začeli z zapiranjem trgovin in prodajnih centrov.

V Mariboru je začelo svoje poslovanje širiti še podjetje Merkur Kranj, leta 2000 pa je bil v Mariboru odprt nov trgovski center – Europark. Že ob odprtju se je predvidevalo, da bo imel nemalo slabih posledic na trgovino v mestu, s čimer so bila mišljena zapiranja trgovin v centru, odhode zaposlenih iz centra v trgovsko središče na drugi strani Drave ipd.

Avgusta 2001 so zaradi opustitve programa samopostrežnega marketa, tehničnega blaga in vodovodnega materiala zaprli kletno etažo stavbe. V tretji in četrti etaži so želeli vzpostaviti pisarniške prostore.
21. decembra 2001 je bila na sodišče vložena vloga za stečaj.

Na dan stečaja, 15. januarja 2002, je tudi Trgovska hiša Merkur dokončno zaprla svoja vrata, predvidene so bile le še razprodaje blaga. 17. januarja je stečajni upravitelj vsem preostalim zaposlenim, ki jih je bilo še 154, razdelil delovne knjižice in sklepe o prenehanju delovnega razmerja.

 

• ^{[1] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 68, Glasilo Jeklotehna, leto X, oktober–november 1982, številka 9–10, priloga, str. 5.}
• ^{[2] PAM, fond Okrožno sodišče Maribor, K-45,  Mestno trgovsko podjetje “Železnina – Kemikalije” Maribor / Trgovsko podjetje “Merkur” Maribor – vpis v register državnih podjetij lokalnega pomena Maribor št. 1, gradivo v fondu Okrožno sodišče Maribor 1945–1978.}
• ^{[3] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 68, Glasilo Jeklotehna, leto X, oktober–november 1982, številka 9–10, priloga, str. 5.}
• ^{[4] Prav tam.}
• ^{[5] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 67, Glasilo Jeklotehna, leto VII, november 1980, številka 10, priloga, str. 3.}
• ^{[6] Prav tam.}
• ^{[7] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 65, Glasilo Jeklotehna, december 1975.}
• ^{[8] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 67, Glasilo Jeklotehna, leto VII, november 1980, številka 10, priloga, str. 6.}
• ^{[9] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 65, Glasilo Jeklotehna, november 1973.}
• ^{[10] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 65, Glasilo Jeklotehna, januar 1974.}
• ^{[11] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 65, Glasilo Jeklotehna, avgust 1974.}
• ^{[12] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 66, Glasilo Jeklotehna, leto V, november 1977, številka 8, str. 14.}
• ^{[13] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 69, Glasilo Jeklotehna, leto XII, maj 1984, številka 5, str. 4.}
• ^{[14] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 65, Glasilo Jeklotehna, januar-februar 1976.}
• ^{[15] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 67, Glasilo Jeklotehna, leto VII., november 1980, številka 10, priloga, str. 6.}
• ^{[16] PAM, fond Jeklotehna Maribor, AŠ 67, Glasilo Jeklotehna, leto VIII., januar 1980, številka 1, str. 11.}