Ljudska pripovedka pravi, da je zdravilno moč termalne vode v Toplicah odkril pes z bolno nogo. Kdo je bil tisti, ki je dognal njeno zdravilno moč, je težko reči. Kaže pa, da so zanjo vedeli že v 14. stoletju.
Ljudska pripovedka pravi, da je zdravilno moč termalne vode v Toplicah odkril pes z bolno nogo. Kdo je bil tisti, ki je dognal njeno zdravilno moč, je težko reči. Kaže pa, da so zanjo vedeli že v 14. stoletju. Termalna voda prihaja na dan skozi kamnite razpoke. Ljudje so si tam naredili kamnite sedeže, ob slabem vremenu pa so se kopali pod skalnato streho. Ob izvirih so topliške žene in dekleta še posebej v zimskem času izpirala perilo.
Za kopeli se je v 17. stoletju zavzel Ivan Vajkard Turjaški (Auersperg), ki je prvi dosegel knežjo čast. Zgradil je knežjo kopel, ki jo je obdal z obzidjem in pokril s streho. V njej je bil zajet le en vrelec, ki še danes nosi ime po njem »knežji vrelec«. V 18. stoletju pa je dal knez Henrik Jožef Turjaški zgraditi kopališko poslopje s tremi bazeni: klet s Knežjo, Karlovo in Jožefovo kopeljo, pritličje s sprejemnico in slačilnicami ter dve nadstropji s sobami za goste. Le-ti so uporabljali za kopanje Knežjo in Karlovo kopel, Jožefova kopel (odtok iz jamskega bazena) pa je bila namenjena ubogemu ljudstvu. Kopališče je v spodnjem delu vgrajeno v živo skalo. Jamski bazen je skoraj ves vsekan v skalo, knežji pa do polovice. Skozi odprtino v zidu je voda odtekala iz bazenov in tam so si domačini naredili kopališče in perišče, imenovano Podžleb.
Leta 1958 so v Dolenjskih Toplicah začeli graditi zunanji športni bazen. Zgrajen je bil okoli leta 1960, okoli leta 1964 so zgradili še otroški bazen. Kopališki kompleks je bil večkrat preurejen. Sedaj se imenuje Wellness center Balnea – Laguna bazeni.
