Jože Lacko (1894-1942) je bil leta 1951 razglašen na narodnega heroja. Mestni odbor Zveze Borcev je leta 1952 pri kiparju Jakobu Savinšku (1922-1961) naročil izdelavo njegovega bronastega spomenika.
Jakob Savinšek je pri pripravi predloga kot podlago uporabil najbolj znano Lackovo fotografijo, ki ga prikazuje po mučenju v ptujskih zaporih leta 1942. Vendar z osnutkom ni bil zadovoljen, zato je do leta 1955 oblikoval nov koncept, v katerem je brisal realistične podrobnosti in poenostavil telesne oblike.
Urbanistično ureditev za spomenik je pripravil Branko Kocmut. Za spomenik, ki je bil leta 1955 že izdelan, so iskali primerno lokacijo in se odločali o različnih možnostih. V idejnem načrtu iz leta 1953 je arhitekt Branko Kocmut načrtoval ureditev spominskega parka pred dominikanskim samostanom. Razmišljali so tudi o postavitvi spomenika pred kulturni dom, katerega gradnja je bila načrtovana na Titovem trgu (današnja tržnica), vendar do realizacije ni prišlo. Končno se je arhitekt odločil za postavitev spomenika na Slovenski trg, pred pročelje gledališča in v neposredni bližini Orfejevega spomenika.
Spomenik je bil na Slovenskem trgu postavljen 5. avgusta 1956. Stal je na belem kamnitem kvadru, na točki, kjer Slovenski trg prehaja v Murkovo ulico. Ob družbenih preobratih je bil 22. oktobra 1992 prestavljen na staro mestno pokopališče
