Cesar je s sklepom 25. februarja 1871 dovolil dvig kraja Šmarje v političnem okraju Celje v trg. V uradnem listu št. 13, 1871 je bil objavljen razglas o povzdigu kraja Šmarje v trg. S tem je Šmarje dobilo posebne upravne funkcije ter postalo upravno središče Obsotelja in Kozjanskega.
18. maja 1870 je bila sklicana seja občinskega odbora Šmarje pri Jelšah, ki so se je udeležili župan Anton Nagy, občinska svetnika Franc Skaza in Anton Schrammel ter občinski odborniki. Na seji je bil soglasno sprejet sklep, da se pridobi dovoljenje za dvig kraja Šmarje v kategorijo trgov. Franc Skaza je na seji podal dodatni predlog, da bi poleg trškega privilegija zaprosili še za ločitev katastrske občine Šmarje iz krajevne občine v samostojno krajevno občino trg Šmarje.
Razlog za to pobudo je bil, da je bilo v letu 1870 v trgu Šmarje postavljenih 55 stanovanjskih hiš z župnijsko in podružnično cerkvijo in je štelo 363 prebivalcev. Imelo je številne cesarsko krajevne urade: okrajno sodišče, davčni urad, notariat, poveljstvo žandarmerijske postaje, poštni urad, loto, prodajo tobaka in kolkov, okrajno zastopstvo, okrajni in krajevni šolski svet, občinski urad, odgonsko postajo, užitninski davčni oddelek, tri protipožarne zavarovalnice, dekanijo s tremi duhovniki, šolo z dvema učiteljema in s 450 šoloobveznimi otroki. V Šmarju so bili doktor medicine, ranocelnik in živinozdravnik. Poleg uradov so imeli v Šmarju šest gostiln, enega peka, dva trgovca, dve trgovini s kmetijskimi pridelki, trgovino z usnjem, enega usnjarja, dva drvarja, dva mesarja, dva klobučarja, dva kovača, dva mizarja, enega kolarja, dva krojača, pet čevljarjev in tri šivilje za perilo.
