Ribniška fara, ki spada v oglejsko diecezo, je cesarska fara, ki jo cesar tudi prezentira. Župniki te fare so vedno tudi arhidiakoni (ali nad-duhovniki) za Dolenjsko. Med njimi so bili naslednji: Johannes Peßler, Lucas Knäfel, Nicolaus Mrau, Casparus Pangk, Maximilanus Vacani, Johannes Jacobus dell Argento, Johannes Ludovicus Schöleben, sv. Teologije doktor in dekan Ljubljani.
Sedaj je tu gospod Thomas Renner, župnik in obenem tudi arhidiakon za Dolenjsko. Leta 1620 si je več prebivalcev Ribnice privoščilo grob izgred proti kaplanu Georgiju Paupertasu. Ko je namreč prišel iz župnišča, so ga zagrabili in tako hudo pretepli, da je osem dni pozne zaradi tega umrl. Pred več leti so tu zgradili tudi kapelo sv. Rožnega venca, pri kateri je zgoraj omenjeni gospod Thomas Renner, župnik v Ribnici in arhidiakon za Dolenjsko, na lastne stroške ustanovil bratovščino sv. Rožnega venca z vsemi odpustki, ki jih je potrdil papež Inocenc XI. Pri tej cerkvi obhajajo žegnanje na prvo nedeljo po veliki noči. Ta fara prek leta našteje več kot dvesto krščenih otrok, pa okoli sto trideset ljudi, ki se poslovijo od življenja.
Farna cerkev je posvečena sv. Štefanu, mučencu in papežu, in ima devet oltarjev:
- Sv. Štefana
- Sv. Rešnjega telesa, pri katerem je bratovščina sv. Rešnjega telesa skupaj z beneficijem, ki ga podeljuje ta ista bratovščina. Ta beneficij so uživali Lucas Knäffel, Nicolas Mrau, Maximilianus Vaccanus, Johannes Georgius Portico. Sedaj ga ima gospod Georgius Andreas von Gallenfels.
- Sv. Andreja. Tudi tu je beneficij, katerega pa podeljuje cesar. Uživali so ga: Lucas Knäffel, Nicolaus Marau, Maximilianus Vaccanus, Adamus Clapsche. Sedaj ga uživa gospod Thomas Renner.
- Oltar sv. Mohorja in Fortunata, pri katerem je beneficij, ki ga podeljuje cesar. Beneficij je ustanovil v letu 1427 grof Herman Celjski, uživali pa so ga Lucas Knäffel Nicolaus Marau, Maximilianus Vaccanusm, Blasius Tervisar. Sedaj ga uživa gospod Andreas Kromar.
- Oltar Marijinega oznanjenja.
- Sv. Katarine in sv. Janeza Evangelista.
- Svetih treh kraljev na posebnem kraju, kjer je grobnica baronov von Werneck.
- Sv. Krištoforja
- Sv. Mihaela nadangela v zakristiji.
Ta farna cerkev ima pod seboj devetnajst podružnic:
- Naše ljube Gospe v Kočevju, ki ima šest oltarjev, namreč: sv. Marije, sv. Frančiška Ksaverija, sv. Antona Padovanskega, sv. Jožefa, sv. Križa in sv. Elije.
- Sv. Primoža in Felicijana v Grčaricah (v Gargaizu, pravi Kranjec).
- Sv. Vida v Rakitnici, ki ima tri oltarje: sv. Vida, sv. Urha in sv. Elije.
- Sv. Marjete v Dolenji vasi, ki ima tudi tri oltarje, namreč sv. Marjeta, spreobrnjenja sv. Pavla in sv. Klemena.
- Sv. Petra v Prigorici s tremi oltarji: sv. Petra, sv. Martina in sv. Lovrenca
- Sv. Lenarta v Nemški vasi (po kranjsko Nemskavas) z dvema oltarjema, sv. Lenarta in sv. Matije.
- Sv. Marije v Goriči vasi (Goriznavas s tremi oltarji: Naše ljube Gospe, sv. Florjana in sv. Neže.
- Sv. Trojice v Hrovači (Hrouazé) s tremi oltarji: sv. Trojice, sv. Jakoba in sv. Janeza Evangelista.
- Sv. Ane na Gori s tremi oltarji: sv. Ane, sv. Uršule in sv. Neže
- Sv. Tomaža nad Velikimi Poljanami
- Sv. Jurija v Ortneku, tudi s tremi oltarji: sv. Jurija, sv. Marije in sv. Lucije.
- Sv. Filipa in Jakoba v Ravnah z dvema oltarjema: sv. Filipa in Jakoba ter sv. Jerneja.
- Cerkev sv. Duha, sv. Marije in sv. Ožbolta na Gori
- Sv. Marije Magdalene v Sodražici s tremi oltarji: sv. Marije Magdalene, sv. Nikolaja in sv. Andreja.
- Sv. Marka z dvema oltarjema, od katerih je eden posvečen sv. Marku, drugi pa sv. Primožu in Felicijanu.
- Sv. Marije v Novi Štifti, ki ima pet oltarjev: Naše ljube Gospe, sv. Ane, sv. Antona Padovanskega, sv. Jožefa. Ime petega oltarja mi ni znano. To cerkev so zgradili šele pred nekaj leti, in sicer z lepo kapelo na italijanski način. Na praznik sv. Binkošti se tja odpravi na romanje več tisoč ljudi. Približno pred petimi leti je nekdo 9. junija, namreč na dan pred binkoštim, začel ob enajsti uri ponoči v cerkvi kričati: Gori! Gori!. To pa je povzročilo tako razburjanje in drenjanje, da je bilo triindvajset oseb zadušenih, trije otroci pa so bili izgubljeni.
- Sv. Križa s tremi oltarji, namreč 1. sv. Križa, 2. sv. Valentina in Anakleta ter 3. sv. Duha.
- Sv. Roka blizu farne cerkve; v njej stojijo oltarji sv. Roka, sv. Frančiška Asiškega in sv. Antona Padovanskega, tudi sv. Ignaca in Frančiška Ksaverija.
- Božji grob, ki stoji štiri korake stran od pokopališča cerkve sv. Roka. Tega je od tal do strehe zgradil zgoraj omenjeni gospod Thomas Renner, župnik v Ribnici in arhidiakon.
- V ribniškem gradu je še kapela sv. Janeza Krsnika. Tu je žegnanje na nedeljo po sv. Janezu Krsniku.
[Valvasor v opisu farne cerkve sv. Štefana omenja kapelo sv. Rožnega venca, ki danes ne obstaja več. Kot je razvidno iz Valvasorjeve skice in poznejšega bakroreza, je ta stala sredi trga ob nekdanjim pokopališču. Cerkev Sv. Primoža in Felicijana v Grčaricah je bila med boji leta 1943 poškodovana, po vojni pa ni bila več obnovljena. Leta 1949 je bila kljub relativno dobri ohranjenosti odstranjena. Zanimiva je še informacija, da je bila cerkev Sv. Filipa in Jakoba v Ravnah tedaj še del ribniške fare. Cerkve Naše ljube gospe v Kočevju mi ni uspelo determinirati.]
