Razcvet celjske regije

Za razvoj industrije v Celju in regiji so bila ključna tudi nadaljnja izpopolnjevanja železniškega omrežja. Leta 1856 je Mihael Vošnjak, takrat še mlad tehnik pri Južni železnici, predlagal izgradnjo proge Celje–Velenje–Dravograd. Rentabilnost proge je utemeljeval z že znanimi zalogami lignita v Velenju, obširnimi gozdovi zahodnega Pohorja, razvitim kmetijstvom in obrtjo. Velik pomen je pripisoval tudi premogovnikom in kamnolomom v okolici Žalca, kjer je bila zelo razvita tudi keramična industrija. Proga, ki je bila do Velenja odprta leta 1891, do Dravograda pa 1899, se je kmalu izkazala za zelo uporabno; celjska Cinkarna je bila namreč poleg železnice glavni odjemalec velenjskega lignita. Po njej sta razen premoga za potrebe rudnika potovala tudi les in druga oprema ter artikli za oskrbo lokalnega prebivalstva. Industrijsko se je razcvetel tudi Šoštanj, kjer se je med drugim razvila največja tovarna usnja v državi.