V Ljubljani so se prvi kioski pojavili konec 19. stoletja, vendar niso ohranjeni. Njihova takratna namembnost ni bila enaka današnji: »Ljubljana je leta 1888 uvažala industrijsko oblikovane kioske – pisoarje in začela sama delati manjše trafike s kovinsko konstrukcijo okoli leta 1898,« je zapisano v knjigi Ulično pohištvo.
V Zgodovinskem arhivu Ljubljana hranijo skico kioska iz leta 1898, ki ga je izdelal slovenski industrialec Avgust Žabkar.
Med najstarejše kioske, ki so še ohranjeni in datirajo na prelom 19. in 20. stoletja, lahko uvrstimo zeleno hišico, ki stoji na vrtu Društva slovenskih pisateljev. Osveženo podobo je dobila ob preureditvi vrta leta 2020. Nekoč je sicer stala za sosednjo operno hišo, Društvo slovenskih pisateljev pa jo je leta 2007 umestilo na svoj vrt, saj je nekoč tam že stal vrtni paviljon, ki ni ohranjen.
Podobne starosti je tudi kiosk v neposredni bližini, na Trgu mladinskih delovnih brigad. Po dolgih letih zapuščenosti ga je Mestna občina Ljubljana dala prenoviti leta 2023. Pri obnovi zunanjega dela so poskušali v čim večji meri uporabiti originalne materiale oziroma le-te posnemati.
Viri:
- Bojc, Saša: Odprte duri na vrt Lili Novy kluba Pen. V: Delo, 27. avgust 2020.
- Brkić, Vanja: Obnovili so opuščeni kiosk na Trgu mladinskih delovnih brigad. V: Dnevnik, 03. julij 2023.
Zupan, Gojko: Ulično pohištvo = Urban furniture : mesto Ljubljana 1800-2000. Ljubljana: DZS, 2000.
