Ko so se v prvih mesecih po drugi svetovni vojni Brežice po štirih letih praznine vsestransko prebujale, so ljudje potrebovali tudi stik s slovensko besedo. Zato so kmalu zbrali skrite slovenske knjige in še z nekaj darovi ustanovili Ljudsko knjižnico Brežice. Brežiški Mestni ljudski odbor je v začetku leta 1946 za prvo knjižničarko novoustanovljene knjižnice v Brežicah postavil Savico Zorko. Knjige, ki med vojno niso bile uničene, in tiste, ki so jih nabrali v raznih akcijah, je temeljito uredila. Na njeno pobudo sta že v naslednjih dveh letih nastala oddelka ljudske knjižnice v brežiški bolnišnici.
Širjenje knjig med ljudi je bila Savičina življenjska naloga. Poudarjala je, da ima knjige rada že od nekdaj; da so ji morda bile celo prva igrača. Po upokojitvi v osnovni šoli, 1. septembra 1955, je bila v knjižnici zaposlena kot honorarna delavka. To delo je opravljala vse do »ponovne upokojitve« 1. septembra 1966. V tem času se je knjižnica iz osnovnošolskega prvega razreda preselila na novo lokacijo v mesto, na Cesto prvih borcev 21. Savica je tam del svojih bivalnih prostorov odstopila knjižnici. Slednja je tako bila njen dom, knjige pa največje prijateljice.
Knjižničarski tečaji
Za izpopolnjevanje knjižničarskega znanja je Savica nenehno skrbela na organiziranih izobraževalnih tečajih v Ljubljani. Znanje in izkušnje je rada delila ter prenašala na druge. V domoznanski zbirki Knjižnice Brežice hranimo več izvodov rokopisnih zvezkov zapisov, ki jih je Savica oblikovala na knjižničarskih tečajih med letoma 1952 in 1955. V kroniki brežiške knjižnice pa v povezavi s Savičinimi izobraževanji zasledimo sledeči navedbi:
- Knjižničarka Savica Zorko se je udeležila od 2. do všt. 12. septembra 1957 Zveznega seminarja za delo v mladinskih knjižnicah. Na tečaju je dobila krasnih pobud za delo z otroki, ki ga pa žal ne more uresničiti, ker je zvezano z večjim prostorom, zlasti pa z obilnejšimi finančnimi sredstvi.
- Knjižničarka Savica Zorko se je 4. in 5. dec. 1958 udeležila važnega posvetovanja ljudskih knjižničarjev v Ljubljani, v Klubu ljudskih poslancev.
Izposojevalnica odrskih del v Brežicah
Savica je torej dobro poznala literaturo, še posebej slovensko, zelo dobro dramska besedila in osnove režije za amaterska društva. Tudi sama se je udejstvovala v raznih društvih, ki jih je bilo treba na novo vzpostaviti.
Savičin zapis v kroniki brežiške knjižnice:
»Ob koncu 1954 leta je bila pri Ljudski knjižnici Brežice ustanovljena izposojevalnica odrskih del (IOD) za okraj Krško. Prvotno je bilo nameravano ustanoviti 3 izposojevalnice pri močnejših knjižnicah. Knjižničarji, zbrani 19. 11. 1954 na sestanku, so se odločili za eno samo in sicer v Brežicah. Od Sveta za prosveto in kulturo je v ta namen prejela 200 000 din za nakup glasbenih in dramatskih del. Za gl. dela odgovarja tov. Rueh Branko, ravnatelj Glasbene šole Brežice, za dramatska Savica Zorko. Nakupili smo nekaj dr. del, v kolikor jih je bilo dobiti, v glavnem smo jih pa pretipkavali. Igre se izposojajo proti varščini (kavciji) 200-500 din. Za igre, kupljene z denarjem IOD-a, se vodi posebna inventarna knjiga. Denar izposojevalnine iger je voden posebej, ločeno od knjižnice. Ob koncu leta se ob obračunu prišteje sredstvom. Dopisovanje z društvi, ki je zelo živahno, se pa vodi skupno v opravilnem zapisniku Ljudske knjižnice Brežice.«
Skrb za gimnazijsko knjižnico v Brežicah
Po upokojitvi je leta 1967 v Gimnaziji Brežice uredila šolsko knjižnico, ki je bila v šolskem letu 1966/1967 razdeljena na 2 dela: na splošno knjižnico s čitalnico in na strokovne oddelke po kabinetih. Strokovne knjige so bile v glavnem po kabinetih. Uporabljali so jih profesorji pri pouku, izposojali so si jih lahko tudi dijaki.
