Pleteršnikovo življenjsko delo je Slovensko-nemški slovar.
Pleteršnik je slovar izdelal na podlagi gradivskih zbirk Oroslava Cafa, Frana Miklošiča, Frana Levstika, Janeza Zalokarja in drugih ter jih dopolnil s svojimi izpisi iz leposlovja, časopisja, strokovne literature in slovarjev. Delo tako domala zajema vse pomembno besedje, ki je bilo do 19. stoletja evidentirano kot knjižno ali narečno.
Gradivo za slovar je zbiral in urejal dolgih dvanajst let. Pred njim so to poskusili že drugi slovenski jezikoslovci, a so vsi kmalu omagali. Ker smo Slovenci slovar že nujno potrebovali, so leta 1883 sestavo tega zaupali Pleteršniku. Naloge se je lotil z vso resnostjo in z veliko ljubeznijo, zagotovo pa so mu pomagale tudi izkušnje z Dunaja, ko je kot študent pomagal svojemu profesorju Franu Miklošiču pri sestavljanju staroslovanskega slovarja.
Najprej je uredil in zbral vse besedno gradivo, ki so ga pripravili predhodniki Caf, Škrabec, Levstik, Zalokar in drugi. Potem pa se je s pomočjo znancev iz vseh slovenskih pokrajin lotil dopolnjevanja slovarja z besedami, ki so mu še manjkale. Predvsem so ga zanimale jezikovne posebnosti slovenskih narečij. Besede je zbiral tudi tako, da jih je izpisoval iz časopisov in revij takratnega časa. Iz njegovega slovarja je razvidno, iz katerega konca Slovenije izvira kakšna beseda, saj je zraven zapisano, kje se je govorila.
Ko je zbral vso gradivo, se je umaknil v Pišece in se lotil urejanja. Ugotavljal je izvor posameznih besed, jih primerjal med sabo in jih urejal po abecedi. Bil je tudi prvi jezikoslovec, ki je besedam določil naglas in dodal ustrezne nemške izraze.
Slovar je najprej izhajal v snopičih, ki so se imenovali sešitki. Vseh je bilo 23 (prvi je izšel v začetku leta 1893, zadnji leta 1895, vsi pa so nosili letnico 1893).
Prvi del slovarja je izšel leta 1894, drugi leta 1895. Izdajo slovarja na 1861. straneh je omogočil ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf, zato ga imenujejo tudi Wolfov slovar. Tako smo Slovenci dobili delo, ki ga imajo nekateri jezikoslovci za najboljši slovar med slovanskimi jeziki.
Eno najbolj znanih slovenskih knjig so uporabljali domala vsi, doma in po svetu, ki so se ukvarjali s slovenskim jezikom.
V časopisu Mladika (1923) so v posmrtnici zapisali: »Njegov slovar je raznesel sloves našega jezika po vsem svetu in vsi tuji učenjaki trdijo, da je bil »Pleteršnik«, prelepi slovar, eden največjih pojavov v onem desetletju na polju slovanskega in še posebej slovenskega jezikoslovja.« In na koncu še dodali: »Mir tvoji duši – večen pomnik si si zgradil sam.«
Slovar, ki ga je Pleteršnik urejal v svoji rojstni hiši in v sobici v zidanici v Pišecah, je kasneje izšel v ponatistih.
Njegovo transliterirano izdajo v knjižni in elektronski obliki na CD-ju je leta 2006 pod vodstvom dr. Metke Furlan pripravil Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri SAZU.
Izidor Cankar je ob izidu zapisal: »Deloval je leposlovno in znanstveno, zlasti pa je zbral in uredil velik Slovensko-nemški slovar, najlepšo in najzanimivejšo knjigo, kar jih imamo Slovenci. Neizčrpan in skoraj neizčrpljiv zaklad jezikovne lepote.«
Avgust Pirjevec pa dodal: »Smo dobili slovar, ki odgovarja znanstvenim zahtevam, slovar, ki je eminentno pripomogel našemu znanju o slovanski akcentologiji. Pleteršnik je dovršil stavbo, katero so gradile generacije slovenskega rodu in kronal delo neštetih slovenskih rok. «
