Dvajseto stoletje je obdobje najhitrejših sprememb v naši kulturi in okolju – usodne dužbeno-politične spremembe in velika gospodarska rast (in tudi njen padec) so sprožile širokopotezne spremembe v prostoru.
Podobe preteklosti kažejo korake teh sprememb – kot spomin in kot opomin. Tri obalna mesta v sloveniji, ki jih je nevihtno 20. stoletje tako močno zaznamovalo, so s fotografom Zdenkom Bombekom dobila neprecenljivega kronista. Diptihi fotografij »nekoč – danes« s svojimi zgovornimi detajli živo in neposredno pričajo o spremembah v mestnem tkivu, predvsem pa prebivalce združujejo v skupnem odkrivanju, kako je nekoč bilo, kakšni so bili, kako so doživljali svoje in skupne spremembe, kako se prepoznavajo danes. Vsak obraz Izole pripoveduje o svojem spominjanju, obrazi drug ob drugem pa združeni pripovedujejo o skupnosti. Zdenkovi diptihi učinkujejo kot biskvitne magdalenice, ki jih pisatelj Marcel Proust opisuje v romanu Iskanje izgubljenega časa, njihov okus oživi pozabljeni spomin. Tako se nam ob Zdenkovih fotografijah odvrtijo celovečerni filmi spomina: vonjamo nekdanje mesto, začutimo njegov utrip, razpoloženje ljudi, vidimo delavke Delamarisa, ki se z vonjem rib med prsti vračajo domov, slišimo stare Izolane, ki v istrsko-beneškem dialektu ob mandraču razpravljajo o vremenu, zazibamo se v ritmu plesnih večerov v Arrigoniju, okušamo baklavo pri Ekremu … Prav ti skupni spomini, stkani v nevidno mrežo, povezujejo današnje Izolane.
Razstava Obrazi Izole izpoveduje navezanost in ljubezen do domačega obalnega prostora. Fotograf Zdenko Bombek – skoraj znanstveno natančno in filigransko – ustvarja album naših mest in nam tako daje kompas samopodobe. Zdenko Bombek je tenkočutni ribič spominov, ki iz posameznikov naredi prav take ribiče, da nato vsak s svojim vozlom doplete skupno mrežo identitete mesta.
1. Čebron Lipovec, N. (2014). Ribič spominov plete mrežo identitete = Il pescatore dei ricordi tesse la rete dell’identità. V Bombek, Z.. Obrazi Izole = I volti di Isola (str. 3-4). [Izola]: Pigraf, 2014
