Po prenehanju delovanja Laške čitalnice in v drugačnih okoliščinah v slovenskem prostoru je v Laškem trgu čitalniška aktivnost s strani slovenskih zavednih tržanov zamrla za kar 20 let.
Leta 1871 je bila v Laškem ustanovljena tudi šolska knjižnica, v naslednjem desetletju je šolsko knjižnico ustanovil tudi nadučitelj Pečar v Rimskih Toplicah.
Bralno društvo, 1893
5. novembra 1893 je bilo ustanovljeno Bralno društvo za laški trg in okolico, ki je bilo v bistvu nadaljevanje leta 1871 propadle čitalnice. Laški muzej hrani zapisnike sej tega društva.
Ustanovni zbor Bralnega društva je bil v Kukčevih prostorih, v pivnici, v sedanjem Hotelu Savinja. Navzoči so bili gostje iz Celja, Žalca, Dola, Trbovelj in drugod. Za prvega predsednika je bil imenovan Kaplan Skuharesky, odborniki pa so bili Konrad Elsbacher, Josip Boc, Martin Lapornik, Andrej Šolar, Angelo Ventorini in Franci Zidar, ki je bil tudi knjižničar. Društvo je imelo dramatični, pevski, godbeni in knjižnični odsek. Prvo leto so naročili časopise oz. revije: Slovenec, Edinost, Dom in svet, Kmetovalec, Rodoljub, Slovenski narod, Domovina, Mir, Popotnik, Südsteirische Post, Neue Freie Presse, kasneje so naročila vsako leto spreminjali. Gospod Konrad Elsbacher je oskrboval društvo z nekaterimi svojimi časopisi. Knjige so si lahko izposojali člani na dom, časopisje pa, ko je že bilo 10 dni v društveni sobi. Društvena soba je bila na voljo članom ob četrtkih in nedeljah popoldne in ob praznikih. Na začetku so ob nedeljah med 14. in 15. uro odborniki izmenično prebirali časopisne novice za nepismene ali imeli izobraževalna predavanja.
Društvo je imelo leta 1894 26 rednih in 29 zunanjih članov, v najugodnejših letih je članstvo naraslo na 140. V knjižnični omari društva se je leta 1894 nahajalo 300 knjig. Imeli so pretežno knjige Mohorjeve družbe in Slovenske Matice.
Po letu 1907 so odborniki večkrat razmišljali o ustanovitvi samostojne javne ljudske knjižnice. Leta 1909 sta knjižničarja Riko Pestovšek in Juro Kislinger društvene knjige skupaj s knjigami enote Kluba slovenskih naprednih akademikov iz Celja proti plačilu izposojala vsem meščanom. Ta del knjižnice v društvenih prostorih so šteli za javno ljudsko knjižnico in odslej govorili o društveni ter javni ljudski knjižnici (zapisniki Bralnega društva 8. 10. 1909). Sicer je Bralno društvo v kraju pripravilo vsalo leto eno ali več iger, imeli so svoj zbor, organizirali njegove koncerte in gostovanja drugih zborov, koncerte godbe in tamburašev. Pripravljali so tudi veselice in tombole ter organizirali izlete oz. obiske okoliških krajev, skupne trgatve, silvestrovanja, Miklavževe večere in podobno.
O dejavnostih Bralnega društva je večkrat poročalo časopisje. Društvo je vzdržalo vse do 1. svetovne vojne, njegovo delovanje je bilo občasno zelo uspešno.
Tri leta po ustanovitvi slovenskega Bralnega društva, se pravi l. 1896, pa so svojo knjižnico ustanovili tudi laški Nemci oz. nemško orientirani Laščani.
Narodna čitalnica, 1919
Za samo Laško je časopis Nova doba poročal, da je bila 22. 9. 1919 ustanovljena Narodna čitalnica za Laško. Na ustanovnem občnem zboru je dr. Fran Roš razložil cilje društva, ki so bili enaki starim čitalniškim. Prav tako kot nekoč naj bi čitalnica skrbela za “čtivo, gledališke predstave, godbo in podučna predavanja”.
Javna ljudska knjižnica, 1924
Na Vidov dan leta 1924 je bila ob 150-letnici začetka laške šole ustanovljena javna ljudska knjižnica na laški šoli, in sicer na pobudo učitelja Josipa Kotnika, ki je kasneje knjižnico tudi vodil. Začetki so bili skromni, bilo je samo 150 knjig, fond pa se je že v letu 1925–1926 povečal na 2.192 knjig. Izposojo so opravljale učiteljice Antonija (Nina) Drobnič, Pepca Stegenšek, Bogomila Kubica in druge. Leta 1930 se je knjižnica razdelila na javno knjižnico z 840 knjigami, učiteljsko s 437 knjigami in šolarsko s 145 knjigami. Šolarsko knjižnico je do vojne vodil učitelj Milko Jerše in je imela najvišjo izposojo, nad 2.000 knjig. V letu 1934–1935 je v tej knjižnici delal tudi Radovan Gobec. Od leta 1938 dalje so v knjižnici izposojale gradivo učiteljice Sonja Praunseis, Ana Podboj in Katarina Lavrin.
Javno ljudsko knjižnico je upravljal učiteljski svet, vodil pa jo je učitelj Josip Kotnik. V okviru knjižnice je organiziral tudi razne prireditve. Tako so otroci igrali igrice Pogumni krojaček, Sirotica Jerica, organiziral je božičnice, mladinske koncerte in pustne zabave.Leta 1927 je bil za knjižnično gradivo natisnjen knjižnični katalog, v katerem je popis knjig po naslovih, po avtorjih, na koncu pa so navedene nemške knjige. Mladinska dela imajo posebne oznake. Takšne kataloge so imele le dobro urejene knjižnice. Katalog hrani Osrednja knjižnica Celje. Javno ljudsko knjižnico so v šolskem letu 1925–1926 ustanovili tudi na osnovni šoli v Rimskih Toplicah.
