Grad Kostrivnica, ki je v srednjem veku nadzoroval tovorniško pot med Poljčanami in Šentjurjem, je domnevno stal na Hrupovem hribu v Gabrovcu pri Kostrivnici. Na severnem vrhu hriba je namreč viden ostanek okopa, ustno izročilo pa govori o “starem gradu”.
Podatkov o tem, kdaj natanko je bil zgrajen, v dostopnih pisnih virih ne zasledimo, okvirno datira v 13. stoletje. V pisnih virih se utrdba omenja kot Kostreuncz, Kostraeuncz, Kostreunz ter Chastrencz. Z gradom so dolga leta upravljali vitezi Kostrivniški, ki so bili ministeriali krške škofije. Kot prvi ministerial je leta 1275 je v listini grofice Ane pl. Langenberg – Sternberg kot priča omenjen Fritzmann Kostrivniški (Costreuntz).
Kot ministeriala sta omenjena tudi Otto de Gostrauntz in Friderik II. Podsreški iz rodvine Svibensko-Ptujskih s Podsrede. Leta 1322 je od Friderika Podsreškega in njegove žene Ane grofice Sternberg grad Kostrivnico kot krški fevd kupil Friderik Žovneški. Slednji je grad nato prodal Diepoldu III. s Kacenštajna. Diepold je grad popravil in prezidal, nato pa ga sedem let kasneje, leta 1329, prodal nazaj Frideriku Žovneškemu.
Grad Kostrivnica (Kostreinitz) je bil najverjetneje uničen v bojih med Celjani in Habsburžani. Ko je grof Friderik II. Celjski leta 1453 posest (kostrivniški urad in urbar) daroval novoustanovljenemu samostanu Novi Klošter pri Polzeli, gradu ne omenja več. Najverjetneje je bil grad povsem porušen že pred letom 1487, saj ga tudi Paolo Santonino (r. ok. 1440, u. med 1508 in 1510), kancler oglejskega patriarhata in humanistični potopisec, ki je poleg uradnih spisov ob vizitacijah beležil tudi zasebne zapiske o doživetjih in zanimivostih obiskanih slovenskih krajev, v svojem itinerariju ne omenja.
Dandanes o obstoju nekdaj mogočnega gradu Kostrivnica poleg ohranjenih pergamentnih listin pričajo le še borne sledi ruševin, preraslih z bujno vegetacijo.
Viri:
Kos, D. and Kos, D. eds., 1996. Celjska knjiga listin I : listine svobodnih gospodov Žovneških do leta 1341. Ljubljana; Celje: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti; Muzej novejše zgodovine.
Stopar, I., 1993. Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Knj. 5, Med Kozjanskim in porečjem Save : občine Brežice, Krško, Sevnica, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah. Ljubljana: Viharnik; Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b
Gabrovec pri Kostrivnici – Arheološko območje Hrupov vrh. Register kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo RS (Pridobljeno dne 2021-05-19)
http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/stajerska/k-8/kostrivnica.php
Gradovi v Sloveniji (Pridobljeno dne 2021-03-30)
https://gradovislovenije.si/project/kostrivnica-kostreinitz/
Gradovi Slovenije (Pridobljeno dne 2021-05-19)
http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=131980
Potrditev prodaj gradu Kostrivnica in podelitev v fevd Frideriku Žovneškemu. Arhiv Republike Slovenije (Pridobljeno dne 2021-05-19)
http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=131979
Prodaja gradu Kostrivnica Frideriku Žovneškemu. Arhiv Republike Slovenije (Pridobljeno dne 2021-05-19)
