Tone Turičnik je bil nepogrešljiv pri pripravi velikih mednarodnih prireditev, ki Slovenj Gradcu niso samo odpirala vrat v svet, ampak so ga občasno naredila tudi za središče sveta. Bil je član vseh organizacijskih odborov ob vseh velikih prireditvah:
• Mir, humanost in prijateljstvo med narodi (1966),
• Mir 75 – 30 OZN (1975),
• Za boljši svet (1979),
• Mi za mir (1985).
Prva razstava mednarodnega značaja Mir, humanost in prijateljstvo med narodi je bila izvedena v Slovenj Gradcu leta 1966 pod pokroviteljstvom takratnega generalnega sekretarja OZN U Tanta iz Burme.
Zamisel o mednarodnih razstavah se je porodila v uglednem Mladinskem klubu OZN, ki mu je predsedoval dijak Vinko Ošlak. Nove generacije so stopnjevale, dodajale in širile področje dejavnosti ter povezale kulturno dediščino s sedanjostjo. Postopoma so tako umetniške razstave, ki so praviloma potekale ob jubilejih OZN, postajale večje in boljše.
V ta okvir spadajo tudi prizadevanja za postavitev mestnega parka, danes znanega kot Park miru, v katerem se združujejo kultura v obliki razstave kipov, ideali Združenih narodov, ekološka in poučna funkcija z raznovrstno floro ter estetika. Za opravljeno delo na tem področju je Tone Turičnik leta 1985 prejel plaketo UNESCO Pero za mir. Krona vseh teh prizadevanj skozi desetletja je listina, s katero je leta 1989 generalni sekretar Organizacije združenih narodov Pérez de Cuéllar Slovenj Gradec uvrstil med častne nosilce naziva mesto glasnik miru.
S tem Slovenj Gradec sodi v ugledno družbo trenutno 112 mest z vseh celin, ki so si ta naziv prislužila s prizadevnim delovanjem za mir na različnih področjih družbenega življenja. Ideja mesta glasnika miru je promoviranje ideje manj nasilnega in bolj humanega sveta, sveta, v katerem vlada strpnost in medsebojno spoštovanje, s čimer so izpolnjene zahteve za boljše razumevanje miru na podlagi pravičnosti in človekovih pravic.
