Vsekakor je prav, da v Novem mestu ohranimo spomin na rojaka, ki ga je dolenjska zemlja zaznamovala in se je zato v mnogih delih vračal v naše kraje. In kaj nas danes v Novem mestu še lahko spomni na Milana Puglja?
Vsekakor je prav, da v Novem mestu ohranimo spomin na rojaka, ki ga je dolenjska zemlja zaznamovala in se je zato v mnogih delih vračal v naše kraje. In kaj nas danes v Novem mestu še lahko spomni na Milana Puglja? Pri sodobnikih je bil Pugelj izredno priljubljen, verjetno so si tudi zaradi tega prizadevali postaviti mu obeležje. Že leto po njegovi smrti so v Novem mestu po njem poimenovali ulico. To je bila nekdanja Vodna oz. Karlovška cesta, ki je vodila do starega lesenega mostu čez Krko. V neposredni bližini mostu, ki je mesto povezoval s Kandijo, pa še danes stoji hiša, v kateri je bival.
Leta 1932, samo tri leta po pisateljevi smrti, so slovesno odkrili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši. Pugljev portret je izdelal akademski kipar Tine Kos, spominska plošča pa je delo akademskega kiparja Franceta Goršeta. Odkritje plošče 4. oktobra 1932 je bilo v Novem mestu zelo svečan dogodek. Na pobudo Prosvetnega odseka dolenjskega društva Krka sta Sokolsko društvo in Olepševalno društvo Novo mesto pripravila proslavo v čast svojemu rojaku. Že večer pred tem se je v Sokolskem domu vršila slavnostna akademija. Drugi dan pa je potekal sprevod z mestno godbo in sokolskim praporom od današnjega Prešernovega trga čez Glavni trg in Kandijski most do Pugljeve rojstne hiše. Puglju so se kot pisatelju in režiserju v govorih poklonili Oton Župančič, Fran Albreht in gledališki igralec Lojze Drenovec.
