komponist in glasbeni pisec, s svojim skladateljskim in teoretičnim delom utemeljitelj in osrednja osebnost slovenskega glasbenega ekspresionizma
20. 9. 1892, Trst – 25. 2. 1956, Ljubljana
»Vsaka umetnost je futuristična – to je usmerjena v bodočnost – in če ni, nima smisla. Stereotipna umetnost je nesmisel.«
Marij Kogoj, Smer glasbe v zadnjem desetletju, Ljubljanski zvon, št. 6, 1923, str. 325.
V okviru novomeške pomladi je bilo organizirano glasbeno popoldne na gradu Kamen. Koncert je obsegal Kogojeva klavirska in vokalna solistična dela, v katerih je predstavil nove ekspresionistične smernice. Občinstvo se je ob poslušanju razdelilo na dva pola, mladina je z odobravanjem sprejela nastop, medtem ko je bila meščanska elita odklonilna. V dnevih, ki so sledili je Kogoja ob klavirju spremljala Zdenka Zikova, prvakinja ljubljanske opere.
Marij Kogoj je gimnazijo obiskoval v Gorici, kjer je začel komponirati. Leta 1914 je izšla v reviji Novi akordi njegova znamenita skladba Trenotek, ki jo štejemo za začetek slovenskega glasbenega ekspresionizma. Šolanje je nadaljeval na Cesarsko – kraljevi akademiji za glasbo in igralsko umetnost na Dunaju, pri Franzu Schrekerju ter po dveh letih nadaljeval na zasebni šoli E. Schwarzwalda.
Krajši čas je bil korepetitor v Operi, v tem času je nastalo njegovo najznamenitejše delo Črne maske. Preživljal se je tudi s pisanjem glasbenih kritik, recenzij in poročil za ljubljanske časnike. Sodelovanje z Vidmarjem in Podbevškom je rodilo tako imenovani Klub mladih. Skupaj so zasnovali, urejali in izdajali revijo mladih Trije labodi.
