Sedmi koroški festival se je dogodil od 29. junija do 6. julija 1952 na Ravnah. Spet so ga izvedli kot Koroški kulturni teden. V osmih dneh so izvedli 14 programskih in zaključno družabno prireditev. Na prireditvah je sodelovalo nad 600 nastopajočih iz Črne, Mežice, Prevalj, Kotelj, Dravograda, Slovenj Gradca, Podjune in Raven na Koroškem. Začetek festivala je bil v nedeljo, 29. junija. Takrat je Miloš Štor, predsednik prireditvenega odbora, najavil njegov začetek. Tega dne so organizirali šahovsko simultanko z mednarodnim mojstrom Vasjo Pircem na 50 deskah. Končni rezultat je bil 5 zmag in 12 remijev za koroške šahiste, mojster Pirc je pobral 33 zmag. Tega dne so obiskovalci videli še gasilsko povorko in nastope, nogometno tekmo, poslušali koncert domače godbe na pihala, opazovali nastop lahkoatletov in družabni večer z nastopi plesnih skupin z ritmičnimi vajami in baletom. Na ravenskem trgu je bila 30. junija filmska predstava na prostem. Ljudska univerza je 1. julija organizirala predavanje »Zgodovina Mežiške doline«. Literarno-glasbeno revijo je 2. julija organiziralo SKUD Henrik Zagernik iz Črne. Nastopili so: pevski zbor, literati-začetniki, duet, folklorna skupina domačega društva in vaški kvartet. Koncert salonskih orkestrov Slovenj Gradca, Raven, Mežice in Dravograda je bil 3. julija, dan pozneje (4. julija) pa so bili v parku nastopi ravenskega telovadnega društva Partizan (vaje na orodju, talna gimnastika).
Ljudsko igro »Rokovnjači« (režija Lea Ferk) je domače kulturno društvo uprizorilo 5. julija 1952; z njo so svečano odprli novi oder guštanjskega gledališča. Zadnji in glavni prireditveni dan, 6. julij, je bil v znamenju pevskega koncerta zamejskih Slovencev iz Podjune pod taktirko Folteja Hartmana. Za njim je bila Hotuljska ovset v izvedbi Hotuljcev ter nastopi domačih pevskih zborov, mežiške in ravenske godbe, folklore in mladih harmonikarjev. Ob tem programu so bile kot spremljajoče prireditve še razstava likovne umetnosti, ki jo je tolmačil prof. Janez Šibila, razstava izdelkov Metalurške industrijske šole in še nekaj stvari.17 Koroški fužinar je tedaj že izhajal in na prireditve vabil18 ter obširneje v sliki in besedi ujel utrip sedmega koroškega festivala.19 Objavil je tudi odmev iz zamejske Koroške objavljen v Slovenskem vestniku.20 Avgusta Kuharja, urednika Koroškega fužinarja, je tujka »festival« močno motila, zato je ob napovedi prireditve pripisal: »Naziv za prireditev te namere je tako nemaren, da nehote že kar sam zavrača vse poštene ljudi. Cel kup imamo ustanov in posameznikov, ki imajo v programu čiščenje narodne govorice, in te naprošamo, da najdejo za take prireditve vsaj znosni slovenski izraz. Če gre drugod, na Koroškem teh ‘festov’ in ‘valov’ ne maramo.«21
17 Venec naših prireditev. V: X. koroški festival: za 10. obletnico osvoboditve od 16. do 19. junija 1955, Ravne na Koroškem (Domoznanski oddelek Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika).
18 VII. koroški festival. V: Koroški fužinar, št. 4 – 6, 1952, str. 32
19 Kulturni teden koroške dežele. V: Koroški fužinar, št. 7 – 9, 1952, str. 11 – 13
20 Korošci o festivalu. V: Koroški fužinar, št. 7 – 9, 1952, str. 29
21 VII. koroški festival. V: Koroški fužinar, št. 4 – 6, 1952, str. 32
