Noč knjige praznujemo od leta 2017 tudi v mladinskem oddelku Koroške osrednje knjižnice – s pisatelji, ilustratorji, pravljičnimi animatorji in drugim privlačnim dogajanjem. S celonočno prireditvijo, ki smo jo v stilu komične filmske grozljivke Noč v muzeju poimenovali Noč v knjižnici, razveselimo – in razsvetlimo – naše mlade bralce.
Zanimanja za prireditev je vedno ogromno, žal pa smo morali prijave omejiti, predvsem zaradi prostora. »Spalnica« za to noč je namreč prostor posebne zbirke Stripoteka, kjer lahko pripravimo ležišča za 15 oseb. Držati se moramo torej posebnega protokola, s katerim se mladi bralci prijavijo kot udeleženci našega bralnega ponočevanja. V ta namen pripravimo prijavnice, na katerih so tudi navodila (kdo, kaj, kje, kdaj in kako oziroma tudi s čim).
Prijavnice z obvezno izpolnjenimi vsemi podatki lahko oddajo le v oddelku izposoje, da ne bi prišlo do prevelikega števila prijav (hkratnih, prekrivajočih se prijav). Doslej smo na Noč v knjižnici povabili koroško pisateljico in pesnico Aleksandro Kocmut, koroškega pisatelja Aljošo Hancmana, pravljičarko Majo Furman iz Slovenskih Konjic in Društvo Kul Ludek. Ob treh tovrstnih prireditvah je tako v knjižnici prenočevalo že 64 mladih bralcev; in ne le iz Koroške, celo iz Ljubljane in Celja so prišli otroci k nam praznovat noč knjige.
Povsem v začetku smo pripravili grob okvir dogajanj, ki se zvrstijo v naši Noči v knjižnici in zaključijo nekako do pol ene ure zjutraj (ko knjižničarke ne zmoremo več, otroci bi pa šeeeee … ). V ta okvir pa vsako leto vpnemo še kaj novega, zato se kar precej otrok prireditve udeleži večkrat.
Prva faza dogajanja je medsebojno spoznavanje s pomočjo družabnih iger. Otroci zelo hitro najdejo nove prijatelje, zanimivo je opazovati, kako se med seboj podobni instinktivno povežejo in se potem ves čas prireditve držijo skupaj in postanejo pravi prijatelji.
Druga faza je druženje in ustvarjanje s povabljenimi gosti s področja književne ustvarjalnosti. Pestrega literarnega nastopa Aleksandre Kocmut, ustvarjalne literarne delavnice pod vodstvom Aljoše Hancmana in iskrivih predstavic »kamišibaj« Maje Furman se lahko udeležijo tudi neprijavljeni udeleženci, saj je knjižnica ob noči knjige odprta do 22. ure. Takrat pa ostane v knjižnici le še prijavljena skupina otrok.
Tako nastopi bolj sproščena tretja faza: prijetni večerji sledijo brskanje po knjižnici, ki jo imajo otroci takrat izjemoma le zase, izbiranje knjig in igranje družabnih iger. Posebno presenečenje za nove in veselo pričakovanje za večkratne udeležence je nočni pohod z lučkami po nerazsvetljenem gradu, pripovedovanje grajskih legend in strašljivih zgodbic.
V četrti fazi si pred spanjem vsi umijemo zobe, otroci zlezejo v svoje spalne vreče in čas je za branje, včasih tudi za druge družabno-poučne aktivnosti. Tudi tisti, ki so svojo izbrano knjigo do pol ene, ko ugasnemo luči, že prebrali, imajo nato pri roki še stripovsko gradivo. Vso dolgo noč nikomur ne bi bilo dolgčas, vendar je zjutraj na programu zgodnji zajtrk in srečanje s starši.
Zato končno okrog ene ponoči vendarle (skoraj) vsi zaspijo, knjižničarki pa se spremenita v nočni čuvajki. Vedno sta pripravljeni na to, da bosta koga pospremili do toaletnih prostorov, prinesli požirek vode, kakšnega izmed mlajših udeležencev malo »pocartljali«, kajti nekateri so prvič sami čez noč od doma. Tudi starše smo že klicali, da so prišli sredi noči in odpeljali v najboljšo, lastno posteljico kakšno neutolažljivo malo bitje. Nič hudega, naslednjič je ob obisku knjižnice to isto malo bitje vedelo povedati le še, kako krasno je bilo na Noči v knjižnici, in čisto pozabilo na manj prijetne trenutke. Kljub kratkemu nočnemu počitku se otroci veseli in lačni udeležijo zajtrka in se počutijo že čisto domače. Komaj se dobro zbudijo in najedo, že jih pričakujejo nestrpni starši, saj tudi njim ponoči ni bilo najlažje pri srcu. Knjižničarki pa se iz nočnih čuvajk kmalu doma prelevita v celodnevni spalki …
