Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika v posebnem klimatiziranem depoju v ognjevarnih trezorjih hrani bogato in obsežno rokopisno zbirko, po vsebini pretežno domoznanskega značaja. Med številnim dragocenim rokopisnim gradivom in zapuščinami je tudi del zapuščine Blaža Mavrela.
Prvi del fonda Blaža Mavrela je nekdanja Študijska knjižnica pridobila po njegovi smrti. Zapuščina obsega arhivsko škatlo, v kateri sta urejeno in popisano rokopisno gradivo in korespondenca. Shranjenih je enainštirideset rokopisov in rokopisnih zvezkov, med korespondenco sta pismi Blaževe sestre Katarine dr. Sušniku, največ je dopisovanja (trinajst pisem) med Mavrelom in dr. Sušnikom. V bogati fototeki hranimo tudi fotografsko gradivo o Blažu Mavrelu. Večina je portretov.
Drugi del fonda oziroma zapuščine je Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika pridobila z zapuščino Stanka Kotnika leta 2009. Ta del prav tako obsega Mavrelove rokopisne beležke (Popravki in prevodi Prešernovih, Prevodi Prešernovih nemških,
Šopek s koroških bregov, Stanko Kotnik: Ljudski kulturnik s Strojne – tipkopis osnutka za knjigo o Blažu Mavrelu), nekaj korespondence (trinajst pisem Blaža Mavrela Stanku Kotniku), časopisne izrezke o Mavrelu, zemljiškoknjižne izpiske Mavrelove domačije …
Ob zbiranju gradiva za to knjigo je Osnovna šola Šentanel knjižnici podarila še dva rokopisna zvezka Blaža Mavrela.
Iz rokopisov in korespondence Blaža Mavrela so razvidne njegova velika ljubezen do pisane in tiskane besede ter skrb zanjo in njegova nenehna želja po novem znanju ter učenju. To je skušal doseči ob prebiranju klasične ter druge literature, periodičnih publikacij in z dopisovanjem z ljudmi, ki so mu lahko strokovno pomagali in ga podpirali.
Simona Šuler Pandev
Vir: Blaž Mavrel v zbirkah Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne, V: Blaž Mavrel, koroški bukóvnik sredi gozdnih samot, 2014
