Na odseku reke Drave med Dravogradom in Mariborom so preučili vodne razmere, geološki sestav struge in bregov ter možnost zajezitve in izkoriščanje vodnega padca in se nato odločili za gradnjo hidroelektrarne pri Fali. Finančna sredstva za gradnjo si je družba zagotovila pri švicarskih bankah. Pogoj za odobritev kredita je bila vgradnja švicarske opreme v hidroelektrarno. Gradbene načrte za hidroelektrarno je naredilo avstrijsko podjetje Oesterreichische Baugesellschaft für Verkehrs- & Kraftanlagen Wien. Gradnjo je vodila Švicarska železniška banka.
Leta 1913 so se začela obsežna gradbena dela in hidroelektrarna Fala naj bi bila dokončana do leta 1916. Zaradi prve svetovne vojne se je čas izgradnje občutno podaljšal. Začetek gradnje tovarne karbida in dušika v Rušah, načrtovane za potrebe vojne industrije, je gradnjo hidroelektrarne Fala pospešil. Da bi bila dela na hidroelektrarni in v tovarni v Rušah pravočasno končana, so na obe gradbišči dodelili še ruske in italijanske vojne ujetnike.
Z montažo opreme v hidroelektrarni so začeli v začetku leta 1918 in maja istega leta je hidroelektrarna začela obratovati. Tovarna v Rušah je bila takrat toliko dograjena, da so lahko začeli z napeljavo električne energije s Fale in s proizvodnjo karbida. Hidroelektrarna Fala je bila zgrajena kot klasični tip takratnih hidroelektrarn. Sodila je med najmodernejše in najmočnejše hidroelektrarne. Na hidroelektrarni so zgradili še splavnico, slednja je omogočala prehod splavov, ki so prevažali les in drug tovor po Dravi navzdol. Z dograditvijo agregatov in izgradnjo obsežnega omrežja daljnovodov v letih 1919–1938 je hidroelektrarna Fala postala nosilec razvoja elektrifkacije severovzhodne Slovenije, Prekmurja, Zasavja, Medžimurja in Hrvaškega Zagorja.
Mariborska mestna električna mreža je bila na falsko centralo priključena 2. oktobra 1920. Mesto je tako postopoma zamenjalo plinsko javno razsvetljavo z električno. Falska hidroelektrarna je z investicijami v omrežje in določanjem cene električne energije močno vplivala na industrijski razvoj Maribora in drugih krajev. Ob začetku druge svetovne vojne je jugoslovanska vojska elektrarno minirala. Poškodbe elektrarne niso bistveno vplivale na njeno obratovanje. Čeprav je bila za Nemce hidroelektrarna med drugo svetovno vojno strateško pomembna, je zavezniki niso bombardirali. Ponoči 28. septembra 1944 so hidroelektrarno zasedli partizani in jo tako močno poškodovali, da je Nemci niso v celoti popravili vse do konca vojne. Po vojni je bila hidroelektrarna Fala edina delujoča hidroelektrarna z zgrajeno mrežo daljnovodov. Porušene in prekinjene daljnovode so obnovili.
