Ob pomoči Občine Šentrupert in Gasilskega društva Šentrupert, je bilo 10. julija 1932 ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo sveti Rok, ki je dobilo ime po zavetniku sv. Roku, kateremu je posvečena cerkev na bližnjem hribu. PGD sv. Rok je svojo dejavnost opravljalo v vaseh Dolenje in Gorenje Jesenice, Hrastovici, Mostu, Roženberku in Malem Cirniku. Društvo se je po določilih tedanjega zakona o gasilstvu (čas Kraljevine Jugoslavije), imenovalo četa, zato se je društvo preimenovalo v Prostovoljno gasilsko četo sv. Rok, razporejeno v Gasilsko župo sreza Krško.
Tedanja oprema je bila zelo skromna. Sprva so imeli le nekaj lestev, požarne kavlje, sekirice, potem pa jim je PGD Šentrupert podarilo ročno brizgalno. Danes je ohranjena in se nahaja v muzeju kmečkega orodja na Veseli Gori. Gasilci so dobili paradne in delovne uniforme ter imeli vaje v gasilskih spretnostih.
Zemljišče za gasilski dom je odstopil Anton Komar, posestnik in gostilničar ter prvi predsednik društva. Gradnja se je začela že leta 1933, gasilski dom pa so slovesno predali svojemu namenu leta 1939. Sprva gasilci niso imeli zemljišča pri gasilnem domu v svoji lasti, zato so veselice prirejali pod kozolcem pri mlinarju Ivanu Stariču ali pod nekdanjo lopo pri Antonu Komarju. Organizirali so jih vsako zadnjo nedeljo meseca avgusta, ko je bilo žegnanje pri cerkvi sv. Roka. Romarji so na shod prišli iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev; pripeljali so se z vlakom, konjsko vprego ali peš. Na ta način so gasilci prišli do prepotrebnega denarja za delovanje čete. Do začetka 2. sv. vojne se je gasilcem pridružilo še 19 članov. Med vojno je delovanje društva zamrlo.
