Nasproti železniške postaje v Domžalah je Avgust Pasqual del Bello leta 1925 zgradil majhno hišico, v kateri je imel brivnico. Brivec Avgust je prišel iz Istre, njegovi predniki pa iz Italije.
Ker je bil brivec Avgust priden in podjeten, je desetletje kasneje lahko zgradil večjo hišo in tu se začne moja zgodba:
“Zgradili so me poleg železniške postaje. Brivec Avgust del Bello je potreboval prostor za brivnico in stanovanje za svojo družino. Z ženo Fani sta imela tri otroke, Avgusta mlajšega, Vido in Marjana, ki je žal 10 dni po rojstvu umrl.
V pritličju sem imela brivnico, kasneje frizerski salon, ki je bil razdeljen na ženski in moški del. V nadstropju je bilo stanovanje. Obdajal me je prijeten vrt, kjer so se igrali otroci, kasneje vnuki brivca Avgusta. Tudi nekaj zelenjave so pridelali na domačem vrtu. Imela sem lep pogled na ulico, kjer je bil včasih kostanjev drevored, danes pa je pločnik. V ulici je bilo včasih več kot 30 hišnik številk, danes jih je veliko manj.
Opazovala sem vrvež na kolodvoru, prihode in odhode vlakov in potnikov. Ves čas sem imela pred očmi majhno staro hiško, ki jo je postavil brivec Avgust. V njej je bila nekaj časa kavarna pa med vojno začasna domobranska postojanka pa spet gostinski lokal.
Najbolj me je bilo strah, ko so med vojno kar nekajkrat bombardirali ulico in nekatere hiše tudi poškodovali. Tista zraven mene je gorela in bilo je res nevarno. Doživljala pa sem tudi prijetne stvari. Otroka sta odrasla in se poročila.
Avgust ml. se je poročil z Metko Mak in rodila se jima je hči Tanja, ki ima dva sinova, Aleša in Jako. Hči Vida, ki je z možem Vinkom Ocepkom, nadaljevala s frizersko dejavnostjo, pa je imela 4 otroke in njen sin Dušan nadaljuje tradicijo frizersko brivske obrti.”
