Leta 2017 je minilo sto let od težkih bojev na Škabrijelu na soški fronti, v katerih so z uspešno obrambo položajev sodelovali tudi pripadniki celjskega 87. pehotnega polka, medtem ko smo v letu 2018 obeležili stoletnico konca prve svetovne vojne. V spomin na te dogodke in na slovenske fante ter može s širšega nekdanjega spodnještajerskega območja, ki so vojsko služili v tej avstro-ogrski vojaški enoti, smo v Osrednji knjižnici Celje leta 2017 pripravili razstavo in spremljajočo brošuro z naslovom Celjski 87. pehotni polk – ob 100 letnici bojev za Škabrijel v 11. soški bitki (17. avgust–12. september 1917).
Razstava je nato gostovala še v desetih slovenskih knjižnicah in drugih ustanovah (Goriška knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici, Knjižnica Velenje, Osrednja knjižnica Mozirje, Knjižnica Brežice, Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Knjižnica Šentjur, Knjižnica Šmarje pri Jelšah, Kadetnica v Mariboru, prostori Slovenskega kulturnega društva Istra Pulj na Hrvaškem).
Na domoznanskem oddelku knjižnice se je načrtnejše zbiranje gradiv na temo 87. pehotnega polka začelo že pred približno desetletjem, v letih 2012 in 2014 pa smo izvedli še organizirano zbiranje gradiv in spominov, vezanih na prvo svetovno vojno, ki so bili kasneje objavljeni na portalu Kamra. Podatki o polku so razdrobljeni v številni literaturi, pri čemer manjkajo celoviti pregledi njegove zgodovine. Med pomembno literaturo velja zato še posebej izpostaviti neobjavljeno diplomsko delo Zgodovina celjskega c. in kr. pešpolka št. 87: (1883–1919), katere avtor je Klemen Lužar. V tem delu, ki ga hrani knjižnica Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, je mladi zgodovinar podrobno predstavil zgodovino omenjenega polka.
87. pehotni polk, s sedežem nabornega območja v Celju, je bil ustanovljen v času Avstro-Ogrske leta 1883. V polku je ves čas služil visok delež Slovencev, zato je veljal za slovenski polk. V času svojega 35-letnega obstoja je večkrat menjal kraje, kjer je bil nastanjen. V Celju je bil od leta 1888 stalno nameščen en bataljon polka. Dva njegova polkovna bataljona sta se udeležila dveh mirovnih misij: na Kreti (1897/98) in v Skadru (1913/14). Med prvo svetovno vojno so se pripadniki polka bojevali na vzhodnem, balkanskem in italijanskem bojišču. Leta 1914 je bila večina polka (njegov IV. bataljon je sodeloval v bojih s srbsko vojsko) poslana v Galicijo. Polk je tam utrpel velike izgube, zimo pa prebil v Karpatih. Naslednje leto je v boju z Rusi dosegel nekaj pomembnih uspehov. Po vstopu Italije v vojno, maja 1915, so bili ti bataljoni prestavljeni na soško fronto. Spomladi 1916 je bil polk premeščen na južno Tirolsko, jeseni pa povečini nazaj na soško fronto, kjer se je boril na Krasu. Leto 1917 je bilo na soški fronti leto krvavih bitk, v katerih je sodeloval tudi celjski pehotni polk. Odlikoval se je zlasti v bojih za strateško pomemben hrib Škabrijel (Sv. Gabrijel), ki ga je za ceno velikih izgub uspel obraniti. Po preboju soške fronte konec oktobra 1917 je polk boje z Italijani in njihovimi zavezniki nadaljeval ob reki Piavi, po avstro-ogrskem podpisu premirja novembra 1918 pa se je vrnil v domovino in se vključil v novo slovensko vojsko kot Celjski (peš)polk. Njegovi pripadniki so imeli pomembno vlogo v bojih za severno mejo. Po združitvi Države Slovencev Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo in nastankom Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev decembra 1918 se je postopoma reformirala tudi tedanja vojska – polk je bil junija 1919 preimenovan v 46. pehotni polk.
