Bojana Dorič je že kot otrok rada ustvarjala. Pozneje je svoje izkušnje v razredu prenesla na najmlajše, ki se danes ne igrajo več po vrtovih, a so še vedno vedoželjni in ustvarjalni tako, kot so otroci vedoželjni od nekdaj. Več kot 20 let je bila mentorica lutkovnega krožka.
Rokodelkam Moravške doline se je priključila kmalu po ustanovitvi društva. Poleg dobrih vil, tako jih je imenovala sama, izdeluje rože iz krep papirja in poslika steklenice, v katere nato shrani svoje zeliščne pijače, čaje in kreme.
Preden začne delati dobro vilo, si na mizi pripravi desko, maso das v beli in rjavi barvi, valjar, stiskalnico za česen, krožni nož – radelček, vrvice, lesene paličice, šablone in tulce. Odtrga kos bele mase in jo spretno zgnete potem jo razvalja na dva milimetra debelo plast, na katero položi okroglo šablono, premera deset centimetrov. Z radelčekom odreže pravilen krog, ga na sredini preluknja z leseno paličico in previdno dvigne z mize. Izdela kroglico za glavo vile. Skozi njo prevleče dvojno belo milimetrsko bombažno vrvico, vrh glave pa uredi zanko. Lase vili naredi s stiskalcem za česen. Glavo vile položi na krilce, potegne skozenj vrvico, naredi še dve kroglici premera centimeter in pol ter skoznje potegne vrvici, ki ju zaveže. Na glavi nariše zasanjane oči in nasmejana usta.
