Avgust Friderik Seebacher je slikar, ki je tesno povezan s Celjem, saj so ga zanimale predvsem krajevne zanimivosti in bogata mestna zgodovinska dediščina. Bil je miroljubna in priljubljena umetniška osebnost, ki je ustvarjala predvsem za Celje in ostala v dosedanji umetnostni zgodovini po krivici prezrta.
Rodil se je 17. julija 1887 kot četrti sin Antona Seebacherja, ki se je naselil v Celju leta 1860 in imel v mestu pilarsko delavnico. Med leti 1899 in 1903 je bil dijak celjske gimnazije, nato pa je štiri leta študiral slikarstvo na Dunaju pri znanih profesorjih Avgustu Klimtu in Cristianu Griepenkerlu. Studijsko se je izpopolnjeval se v Gradcu in Münchnu. Po vrnitvi v Celje je slikal tihožitja, portrete, žanrske in biblične motive, predvsem pa Celje z okolico. Najbolj znani so prav vedutni motivi Celja, ki jih je slikal v vseh dnevnih in letnih časih. Milena Moškon je v zloženki, ki je pospremila razstavo slikarjevih jedkanic iz zbirke Pokrajinskega muzeja Celje leta 1980 v galeriji Turističnega društva, zapisala takole: »Vse kaže, da je Seebacher pri tej tematiki težil za dokumentarnostjo, ki je podana v ravnovesju z osebno občutenim razpoloženjem in tenkočutnostjo za linearne, barvne ter svetlobne impresije.«
Med njegovimi motivi najpogosteje srečamo pogled na Stari grad, Stara grofijo, Glavni trg, Maksimilijanovo cerkev, Vodni stolp, Celje s Kapucinskim mostom in Savinjsko nabrežje. Uporabljal je različne tehnike slikanja: akvarel in tempera, pastel in risbo, pa tudi olje ni redko. Razstavljal je že kot študent v Gradcu in seveda kasneje v Celju. Tu je ustanovil tudi lastno slikarsko šolo, ki jo je obiskovalo okoli 35 učencev. V Celju so znane razstave njegovih del v letih 1923, 1925, 1939 in 1940. Nova doba novembra leta 1925 poroča o razstavi v Gaberju, kjer je razstavil vedute, izdelane v akvarelni in tempera tehniki. Razstavil je ciklus svežih zimskih vedut in sončnih pomladnih, v katerih odseva pomlad od prvega pomladnega dežja do bujne pozne pomladi. Pripravil je tudi ciklus božičnih motivov.
Izkazal se je tudi v vlogi ilustratorja knjižnih del domačih celjskih avtorjev. Omeniti velja vsaj nekatere: s perorisbami je opremil knjigi Mystik der Südsee od Alme M. Karlin, Medveda Rjavčka Frana Roša in pesmi Naokrog Danila Gorinška.
