Rojen je bil v Tolminu, kjer je njegov oče Jožef, ki je bil sicer doma iz Slovenj Gradca, upravljal večje posestvo. Nekaj let kasneje so se preselili v Bubnjarce (naselje v bližini Metlike, sedaj R. Hrvaška). V gimnazijo je hodil v Novem mestu, zadnje tri letnike klasične gimnazije pa je obiskoval v Ljubljani, kamor se je preselila njegova tedaj že ovdovela mati Marija (roj. Walter) z otroki.
Na portalu Sistory lahko najdemo celo družino Haus ob popisu prebivalstva v Ljubljani leta 1869 na naslovu Stadt 188 – današnjem Bregu 18, v neposredni bližini živahnega ljubljanskega rečnega pristanišča na Ljubljanici. Poleg matere Marije so tam živeli še otroci August, Mathilde, Anton in Katharina. Razlog, da so se okoli leta 1866 preselili v Ljubljano, je bilo verjetno šolanje otrok. Anton je končal gimnazijo kot najboljši v razredu, mature pa mu ni bilo potrebno opraviti, ker se je vpisal na mornariško vojno akademijo. Na popisnem listu je sicer kot kraj šolanja vpisan Pulj, kar pa ni najbolj verjetno. V Pulju se je tedaj sicer že nahajal A-O (avstro-ogrski) arzenal, zadevna šola pa v Trstu ali Reki. Koliko časa je družina živela na Bregu, ni mogoče ugotoviti.
Sledila je plovba po svetovnih morjih na raznih vojnih ladjah avstro-ogrske vojne mornarice. Leta 1888 je Anton Haus predaval na Mornariški akademiji na Reki (Marine-Akademie in Fiume) in napisal učbenik o oceanografiji ter bil zanj odlikovan.
Ob popisu prebivalstva leta 1900 ga zopet najdemo v Ljubljani na naslovu Dalmatinova 10 – to je v hiši nasproti vhoda v nekdanji hotel Turist (sedaj City Hotel). Tam so, poleg Antona, ki ga ob popisu spet ni bilo doma, živeli še njegova žena, sicer sestrična, Ana (roj. Trenz) in otroci Otto, Leo in Walther ter guvernanta Helena Žnideršič in kuharica Marjeta Težak. Glede na kraj rojstva otrok so pred tem živeli še v Novem mestu (gradič Draškovec pri Šentjerneju, od koder je bila doma njegova žena) in Pulju. V službi je vztrajno napredoval, saj je bil mož mnogih talentov in je obvladal precej jezikov. V svoji kabini na ladjah pa je imel tudi klavir, če je le bilo dovolj prostora; nanj je menda precej dobro igral.
V časniku Slovenec je 11. februarja 1913 pisalo, da je Anton von Haus na mestu načelnika mornariškega oddelka nasledil grofa Raimonda Montecuccolija. Podadmiral Haus je od julija 1912 zavzemal mesto nadzornika mornarice. Označili so ga za enega najsposobnejših častnikov avstrijske mornarice, v kateri je služil od leta 1869. Leta 1905 je postal konteradmiral, leta 1910 pa podadmiral. Več let je deloval kot prezidialni šef mornariškega oddelka, nato je poveljeval rezervni eskadri, od leta 1908 do 1910 pa eskadri.
Avstrijska monarhija, Nemčija in Italija so bile že mnogo let pred prvo svetovno vojno v paktu. Ugotovili so, da potrebujejo enotno poveljstvo mornaric in za to funkcijo določili Antona Hausa. Povišali so ga v velikega admirala.
Italija je bila ob začetku prve svetovne vojne nevtralna, kljub paktu. Na skrivaj je mešetarila z Antanto in se maja leta 1915 odločila za prestop v nasprotni blok. Anton Haus je tak razvoj dogodkov predvidel in pripravil celotno A-O mornarico na napad na italijanska pristanišča in zaledno infrastrukturo, kar je očitno, kot vrhovni komandant, dobro poznal. Le nekaj ur po prejemu obvestila o italijanski vojni napovedi monarhiji, se je večina razpoložljivega ladjevja A-O vojne mornarice napotila iz Pulja, Šibenika in Boke Kotorske do italijanskih pristanišč in jih napadla. Bistvena zasluga velikega admirala Antona Hausa je bila, da je celotno jadransko obalo od Trsta do Boke Kotorske med prvo svetovno vojno obvaroval pred kakršnimikoli vojaškimi operacijami, tako rekoč brez lastnih izgub. Ter da je kril bok Svetozarju Boroeviću na soški fronti, ki je brez Hausa nikakor ne bi bilo, saj bi se fronta premaknila v notranjost monarhije na Savo, Savinjo ali celo Dravo. Ob italijanski vojni napovedi monarhiji med Trstom in Ljubljano in še dlje praktično ni bilo vojaštva. Nabrežinski (IR 97) in Ljubljanski (IR 17) polk sta bila na ruski fronti v Galiciji, drugih enot pa tu menda ni bilo. Hausov napad pa jim je dal misliti, da gre za past. Tako se še nekaj časa niso upali stopiti na ozemlje monarhije, s tem pa sta pehota in artilerija pridobili čas, da sta zasedli položaje ob Soči, ki so bili primerni za obrambo. Boroević je namreč v Postojno, kjer je bilo poveljstvo Soške fronte, prišel skoraj cel teden po vojni napovedi. Poveljstvo kopenske A-O armade je očitno presodilo, da monarhiji s strani Italije ne grozi nobena nevarnost. Haus pa je bil, kot kaže, drugega mnenja, in se je odločil za »solo akcijo». Več kot uspešno, saj mu je čestital celo sam cesar.
Ljubljanski mestni svet je sicer Hausu, svojemu someščanu, tudi čestital za sijajen uspeh, očitno pa se ni zavedal vseh daljnosežnih posledic admiralove bliskovite akcije. Boroevića je imenoval za častnega meščana, na Hausa pa so svetniki kar nekako pozabili.
Veliki admiral je umrl v Pulju v nenavadnih okoliščinah po vrnitvi z Dunaja na začetku februarja leta 1917. Po nekaterih podatkih je umrl za posledicami pljučnice, po drugih zaradi odpovedi srca. Anton Haus naj bi se čutil Slovenca, do smrti je bil naročen na časopis Slovenski narod, njegova zadnja želja pa je bila, da ga do groba nesejo slovenski fantje. Pokopali so ga v Pulju, po vojni pa so njegove posmrtne ostanke prenesli na eno od dunajskih pokopališč (Hütteldorf), kjer počiva v skromnem grobu skupaj z ženo, sinom Ottom in sinovo soprogo.
Izbrani, priporočeni viri:
– Podadmiral Anton Haus, novi poveljnik avstrijske mornarice. V: Slovenski ilustrovani tednik, leto 3, št. 10, 6. 3. 1913, str. 4 (novica) in 6 (portret).
– Nenaslovljena vest o menjavi na čelu avstroogrske vojne mornarice. Slovenec, leto 41, št. 34, 11. 2. 1913, str. 4 (desno spodaj, s portretoma).
– Dimnik, J.: Veliki admiral Anton Haus. V: Zvonček : list s podobami za slovensko mladino. Leto 17, št. 10, 1. 10. 1916, str. 221-223.
– Veliki admiral Haus. V: Slovenec, leto 45, št. 32, 9. 2. 1917, str. 1. (Nekrolog)
– Spomini na umrlega velikega admirala Hausa. V: Slovenec, leto 45, št. 33, 10. 2. 1917, str. 2.
– Veliki admiral Haus. V: Sava, leto 5, št. 6, 10. 2. 1917, str. 3. (Novica o smrti)
– Pogreb mornariškega poveljnika velikega admirala Hausa v cesarjevi navzočnosti. V: Slovenec, leto 45, št. 34, 12. 2. 1917, str. 4.
– Veliki admiral Haus. V: Domoljub, leto 30, št. 7, 15. 2. 1917, str. 76. (Nekrolog).
