Slaščičarka je postala po naključju. Vso delovno dobo je preživela v slaščičarski delavnici Park hotela na Bledu. Z blejskimi kremšnitami je postala znana doma in tudi širše.
Rodila se je leta 1951 kot prvi otrok očetu Stanku in mami Angeli na domačiji pr´Kóslno v Ribnem. Ima še sestre Ivanko, Vido in Tatjano. Prva štiri leta osnovne šole je obiskovala v Ribnem, naslednja štiri pa na Bledu. Poklic slaščičarke jo na začetku sploh ni veselil. Po končani osnovni šoli je imela željo postati trgovka. Ker ni imela vez in poznanstev ter »zgolj« dober učni uspeh, ji v nobeni trgovini ni uspelo dobiti prakse, zato je leto dni ostala doma. V najhujši sezoni leta 1967 je nato kot 15-letno dekle prišla v kavarno Park hotela za pomivalko. Mešanica trdega dela in vode je kmalu pustila krvave sledi na njenih rokah. Po treh mesecih pomivanja posode so v hotelu opazili njeno marljivost in ji izredno ponudili, da se pri njih izuči za slaščičarko. Ponudbo je sprejela in 1. oktobra 1967 začela s prakso pri slaščičarskem mojstru Ištvanu Lukačeviću.
Z letom 1968 se je že redno zaposlila. Hkrati se je vpisala na triletni program Gostinske šole Bled. Izobraževanje se je izvajalo po sistemu pol-pol, teoretični del v šoli in praktični del v hotelu. Ker je opravila veliko več mesečnih praktičnih ur od predpisanih, so ji neizkoriščene priznali in že 1. julija 1970 je bila izučena za slaščičarko. Leta 1983 je opravila še dodatni dve leti šolanja in pridobila naziv gostinski tehnik.
Služba se ji je začenjala že ob peti uri zjutraj. Ko je bilo dela še več, predvsem ob vikendih, so začenjali celo ob štirih. Kdaj bo končala s službo, ni vedela nikoli.
Vodja slaščičarske delavnice je postala leta 1985 in ostala vse do upokojitve leta 2005. Na bolniški odsotnosti je bile zgolj dvakrat (približno 4 mesece).
Leta 1998 je s kremšnitami sodelovala na turistični borzi v Londonu, pred letom 1990 je bila na izmenjavi v madžarskem Sombotelu.
