V šolskem letu 1970/71 je šola pričela z izvedbo petdnevnega delovnega tedna. Sobota je postala pouka prost dan. 30. maja 1970 je šola dobila v uporabo zunanje športno igrišče, ki se je nahajalo med šolsko telovadnico in bivšo hišo Frana Krajnca. V šolskem letu 1972/73 je bil zaradi hude prostorske stiske izdelan idejni projekt za prizidek k šoli, ki naj bi bil sprva zgrajen pod šolo.
V naslednjem šolskem letu 1973/74 so prenovili šolsko kuhinjo, ki je od takrat naprej lahko dnevno postregla 500 malic in 150 kosil. 29. aprila 1975 so v obnovljeni bivši Krajnčevi hiši v organizaciji šole odprli oddelek predšolske vzgoje (vrtca). Istega leta je šolo obiskovalo že rekordno število učencev in učenk, to je kar 391. Poučevalo je 27 učiteljev in učiteljic. 17. julija 1976 so odprli prizidek k šoli. Šola je s prizidkom pridobila šest kabinetnih učilnic, zbornico, fotografski laboratorij, mostovž, ki je povezoval šolo s prizidkom, prostor za pionirsko hranilnico in pionirsko knjižnico in skupno garderobo za vse učence. Kljub prizidku niso uspeli preiti na enoizmenski pouk in celodnevno osnovno šolo. Učenci od petega do osmega razreda so pouk imeli samo dopoldan. Hkrati so obnovili nekatere prostore stare šole. Zazidan je bil do tedaj glavni vhod v šolo iz zgornje severozahodne strani šole. Asfaltirali so pot, ki je potekala mimo vrtca in vhoda v podpritličje šole, prepleskali so vse učilnice v stari šoli, upravne prostore, oba trakta pred učilnicami in avlo. 15. aprila 1978 so na šoli razvili prapor Pionirskega odreda, poimenovanega po narodnem heroju Tonetu Grčarju.
