Zahteve sodobnega časa, povezane s spremenjeno vlogo knjižnic, uvajanjem novih tehnologij in porastom knjižničnega gradiva ob koncu 20. stoletja, so celjske knjižničarje vedno bolj spodbujale k razmišljanju o novi stavbi knjižnice. Ta bi morala zagotavljati dovolj prostora za naraščajoči knjižnični fond in hkrati omogočiti združitev dejavnosti knjižničnih oddelkov, ki so takrat delovali na treh različnih lokacijah v mestu, pod eno streho. Po večletnem iskanju rešitve je bil leta 2004 na anonimnem natečaju za arhitekturno rešitev nove zgradbe Osrednje knjižnice Celje izmed prispelih desetih idejnih zasnov izbran projekt skupine študentov arhitekture in njihovih mentorjev. Dve leti zatem so se na Muzejskem trgu z rušitvijo nekdanje stanovanjske hiše začela prva gradbena dela, ki so jih z odkritji zanimivih najdb prekinila arheološka izkopavanja; na tem mestu je bil kmalu dograjen novi prizidek h knjižnici. V letu 2008, potem ko so se vsi oddelki in službe knjižnice z Muzejskega trga preselili na začasno lokacijo na Mariborsko cesto v stavbo bivše Kovinotehne, so se dela nadaljevala še na poslopju, ki si ga je knjižnica vse od leta 1967 delila z muzejem. Konec leta 2009 so bila dela na gradbišču zaključena in pričela se je selitev opreme in knjižničnega gradiva v nove prostore.
Osrednja knjižnica Celje je naposled vrata svoje nove stavbe za uporabnike odprla v ponedeljek, 18. januarja 2010. Tega dne je knjižnico obiskalo preko 2 tisoč posameznikov, ki so si izposodili ali vrnili kar 12 tisoč enot gradiva. Po svojem fondu in zbirkah (poleg 120 tisoč knjig, časopisov, revij, CD-jev in DVD-jev ter drugih gradiv v prostem pristopu je bilo v skladišču shranjenih še 250 tisoč enot gradiva) ter po številu članov (okoli 16 tisoč) je bila to tretja največja in tedaj ena najsodobnejših, po skandinavskih merilih narejena knjižnica v državi. Gradnja prizidka in celovita prenova 4.700 kvadratnih metrov uporabnih površin, vredna nekaj več kot 11,5 milijona evrov, je bila največja kulturna naložba Mestne občine Celje v tistem desetletju. Uradno odprtje je sledilo v torek, 2. februarja, ko so takratni celjski župan Bojan Šrot, ministrica za kulturo Majda Širca in direktor knjižnice mag. Branko Goropevšek prerezali slavnostni trak in tako knjižnico simbolično predali svojemu namenu. Aprila je v novem prizidku zaživela kavarna Miško Knjižko, v knjižnici pa je sledila namestitev knjigomatov za samopostrežno izposojo gradiva; julija je začel delovati še knjigomat za vračanje gradiva in stroj za njegovo razvrščanje. Novi pridobitvi sta omogočili sodoben samopostrežni sistem izposoje in vračila knjižničnega gradiva.
Osrednja knjižnica Celje je v 21. stoletju prerasla svojo osnovno vlogo širjenja bralne kulture – postala je prostor srečevanja vseh generacij, učenja in kakovostnega preživljanja prostega časa. S svojo lokacijo pa pomembno prispeva tudi k oživljanju starega mestnega jedra.
Več o knjižnici: Osrednja knjižnica Celje – vrata v vse čase in prostore
