Ime vasi Zalog naj bi izhajalo iz imena, povezanega z rastlinstvom, saj log pomeni travnik ob vodi, ki je deloma porasel z drevesi. Torej kraj za travnikom ob vodi ali za logom.
Zalog se s slovenskim imenom nahaja v listini, pisani v gotici, z dnem 20. december 1336. Nekoliko pozneje pa je ime dobilo nemško obliko Salloch, ki se je v listinah ohranila vse do konca 19. stoletja.
Zaradi velikih potreb so v zaloškem območju zgradili pristanišče, skladišča, mitnice in druge naprave, nujne za delovanje pristanišča. Po Savi, in tako tudi v Zalogu, so potovale vse večje ladje, ki so jim pravili dombasi. Dnevno je pristajalo in odplulo po 10 ladij. Tako so si prebivalci Zaloga služili kruh z delom v pristanišču.
Zalog pa je bil zaradi svoje lege ob Savi tudi kmetijsko področje, ki je ljudem prinašal del dobička. Prav tako je bil zanimiv kot tehnična atrakcija. Po prvi svetovni vojni se je zaloško območje spremenilo v ranžirno postajo, do tedaj pa je to delo opravljala železniška postaja v Ljubljani.
Delavski sloj prebivalstva je v Zalogu vse bolj naraščal in to je pripomoglo k ustanovitvi šole z nižjimi razredi leta 1910. Kmečko prebivalstvo se je vse bolj organiziralo in povezovalo v številna društva. Leta 1908 so ustanovili gasilsko društvo, 1919 tamburaški zbor, 1920 Sadjarsko društvo, v letu 1923 telovadno društvo Sokol, leta 1927 Delavsko kulturno društvo Svoboda, ki je bilo po svoji dejavnosti znano daleč naokoli.
O Zalogu je nastalo kar nekaj knjižnih del. Pri pripravi zbirke smo se naslanjali na dva vira: Naš Zalog (Matjažič, 1998) in Tam, kjer vzhaja sonce (Svetek, 2003).
