Premog v Šaleški dolini je leta 1766 v svojih virih prvič omenil Pater Steiz. Obetavno najdišče je v začetku 19. st. privabilo v Šaleško dolino prve podjetnike in gospodarske družbe, ki so poskušali z organiziranim izkoriščanjem lignita. Premogovna posest je do leta 1870 hitro menjala lastnike, nato pa je prihod Franza Magesa, podjetnika in raziskovalca iz Eiserenza, spodbudil začetek izkoriščanja šaleškega lignitnega sloja.
Mages je 11. aprila 1875 na globini nekaj več kot sto metrov odkril 37,42 metra debel sloj lignita. Leta 1885 je njegovo posest odkupil graditelj železnic in premožen nemški veleindustrialec Daniel pl. Lapp in v dveh letih iz najdišča ustvaril nov premogovnik. Ker Rudolf jašek ni bil primeren za transport lignita iz nastajajoče Jame Škale, so leta 1888 začeli poglabljati nov glavni izvažalni jašek in ga poimenovali Jašek Franca Jožefa, okrog njega pa je v naslednjih letih zraslo prvo šaleško jamsko središče. Pred izbruhom 1. sv. vojne je premogovnik Velenje julija 1914 menjal lastnika, postal je last erarja. Med vojno je dobil vojaško upravo, ki je poskušala pridobiti kar največ lignita.
