10. decembra 1935 je bil izvoljen za predsednika ljubljanske mestne občine, trinajst dni kasneje pa je zaprisegel. V času njegovega predsednikovanja je ljubljanska mestna občina obsegala cele občine Šiška, Moste, Vič, južni del občine Ježica, jugozahodni del katastrske občine Šmartno od občine Polje in Štepanja vas do občine Dobrunje (t.i. Velika Ljubljana s priključenimi okoliškimi občinami).
V času njegovega županovanja:
– je potekala urbanizacija Velike Ljubljane,
– odobren je bil regulacijski program (februarja 1939),
– temeljito sta bila reorganizirana mestna uprava in socialno skrbstvo,
– dograjene so bile Žale,
– zgrajena je bila nova tržnica (Plečnikove pokrite tržnice na obrežju Ljubljanice med Pogačarjevim in Vodnikovim trgom),
– zgrajena je bila Narodna in univerzitetna knjižnica.
Naloge, ki jih občinska uprava ni uspela uresničiti:
–Gradnja novega magistrata (osrednjega poslopja za vse mestne urade in zavode)
–Gradnja novega osrednjega doma za onemogle na Bokalcah
–Preureditev gradu
–Modernizacija cestnega omrežja
Načrte jim je preprečil pričetek druge svetovne vojne pri nas. Ob prihodu italijanske vojske v Ljubljano 11. aprila 1941 ji je župan Adlešič izročil mestne ključe, vendar je svojo funkcijo opravljal še naprej. Predsednikoval je do 2. junija 1942, ko je odstopil.
