Jeseni 2008, po upokojitvi Vida Marcena, so vodenje tega velikega celjskega glasbenega zavoda z ugledno tradicijo in razvejano dejavnostjo zaupali Simonu Mlakarju, profesorju klarineta, bivšemu učencu in dijaku prve generacije srednješolskega programa Glasbene šole Celje. V jubilejni publikaciji, ki je izšla ob 100-letnici slovenskega glasbenega šolstva v Celju, je novi ravnatelj svoje srečanje z novim delovnim izzivom je strnil v nekaj misli:
»Pojem Glasbena šola Celje je zame nabit z globokim in čustvenim pomenom. Leto za letom, teden za tednom, vsak dan posebej je vame vsajala vse tisto, zaradi česar danes gledam v svet skozi notno črtovje. Glasbena šola Celje je verjetno vsem nam kot druga mati. Odpirala nam je vrata v svet, v katerega smo povabljeni kot posebni gostje. Glasbo večina ljudje dojema kot svojevrsten čudež, a to lahko v glavnem občudujejo le od zunaj. Z Glasbeno šolo Celje nam je bila dana možnost, da jo začutimo, ustvarjamo in zaživimo od znotraj. In da vsak nov dan novim generacijam odpiramo vrata v ta nikoli zares odkrit, a vedno znova osupljiv svet. Svet glasbe.«
Od takrat so minila že štiri leta in zborniki, ki jih izdajajo za vsako šolsko leto, kažejo, da šola prizadevno diha s potrebami svojega okolja in časa. Programska ponudba se je razširila z nadstandardnimi učnimi programi elektronskih klaviatur, bas kitare in jazza. Interes za tradicijo v okolju je spodbudil pouk citer in diatonične harmonike. Udeležba učencev na mednarodnih tekmovanjih se je povečala, vzporedno s tem pa tudi število uglednih dosežkov. Ravnatelj je postal predsednik komisije TEMSIG, ki skrbi za državna tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov, šola pa je vsa leta nosilka regijskega tekmovanja celjskega in koroškega območja. Med poletnimi počitnicami prireja številne glasbene delavnice in mojstrske tečaje s priznanimi glasbeniki.
Programska rast in fizična rast šolskega organizma je narekovala ureditev dodatnih glasbenih učilnic na Osnovni šoli Lava in ustanovitev dislociranega oddelka glasbene šole v občini Vojnik. Kljub vse težjim materialnim okoliščinam tudi posodabljanje matičnega poslopja ni zastalo. Med drugim so uredili novo učilnico za tolkala, več učilnic akustično in izolacijsko obnovili ter obnovili oder in avditorij v Koncertni dvorani. Veliko skrb posvečajo tudi učnim pripomočkom – instrumentom (številne nove pridobitve, od klavirja do čembala, različkov saksofona itd.).
