Tine Orel (1913-1985)

Svojo poklicno pot je začel leta 1938 kot profesor slovenščine na celjski gimnaziji. Leta 1949 je postal njen ravnatelj in to delo opravljal do leta 1963, ko se je z družino preselil v Ljubljano. Tu se je po krajšem obdobju službovanja na Turistični zvezi Slovenije zaposlil na Zavodu za prosvetno-pedagoško službo, kjer je ostal do konca leta 1968. Kot samostojen svetovalec za učbenike na Sekretariatu SR Slovenije za prosveto in kulturo je leta 1970 prišel na Zavod SR Slovenije za šolstvo in tam vodil oddelek za učbenike za osnovne in srednje šole, poleg tega je bil član komisije za profesorske izpite. Od leta 1972 do upokojitve leta 1977 je bil zaposlen na Pedagoški akademiji Univerze v Ljubljani kot profesor na oddelku za slovenščino za predmet kultura pisanega in ustnega izročila. Leta 1982 se je ponovno naselil v Celju. Umrl je 3. junija 1985 na otoku Lošinj.