Spomenik je postavljen na začetku Štrancarjeve ulice, pri mostu čez Hubelj. Odkrit je bil 5. maja 2001. Naročnika postavitve sta bila društvo TIGR Primorske in Občina Ajdovščina.
Opis obeležja
Kovinska plošča pravokotne oblike je s štirimi vijaki pritrjena na veliko apnenčasto skalo. Na plošči je upodobljen znak TIGR s pripisom – revolucionarna organizacija Julijske krajine. Pod znakom TIGR sledi še ostali napis. Plošča, vključno z znakom in napisi, je izdelana v enem skupnem ulitku.
Opis dogodka, v katerem je bil smrtno ranjen Anton Štrancar
Anton Štrancar se je udeležil predvolilnega shoda, na katerem so se predstavljali slovenski kandidati. Takrat še niso bile prepovedane slovenske stranke. Na Bratinovem dvorišču, kjer je današnja tržnica, se je zbralo veliko Slovencev. Na prizorišče so prišli fašisti in začeli ljudi izzivati. Prišlo je do neredov, zato so se ljudje razbežali. Fašisti so tekli za njimi in jih tepli s palicami. Pri mostu čez Hubelj so začeli streljati in pri tem zadeli 44-letnega Antona Štrancarja, zidarja iz Žapuž. Ranjenega so odpeljali v bolnišnico v Gorico, kjer je za posledicami streljanja umrl. Po njem je danes poimenovana Štrancarjeva ulica.
Organizacija TIGR
TIGR je bila prva ilegalna narodnoobrambna organizacija Slovencev za osvoboditev Primorske izpod italijanske okupacije in prva protifašistična organizacija v Evropi. Italijanska fašistična oblast je stopnjevala raznarodovalno politiko do primorskih Slovencev, leta 1927 je prepovedala delovanje vseh slovenskih društev, v šolah pa dokončno prepovedala pouk v slovenščini. V takih razmerah so se na Pleši na Nanosu leta 1927 ilegalno sestali nekateri voditelji Zveze prosvetnih društev in Zveze mladinskih društev, ki jih je prav v tem letu fašistična oblast ukinila in prepovedala. Udeleženci tega sestanka so sestanek na Nanosu razglasili kot ustanovni sestanek ilegalne organizacije TIGR. Ker so bile prve oblike organiziranega odpora že mnogo pred »nanoškim sestankom«, se vsi s tem datumom in krajem ustanovitve ne strinjajo. Se je pa po sestanku na Nanosu delovanje organizacije povsod večalo in širilo, poenotili so tudi program in cilje organizacije za celotno zasedeno območje.
Tigrovci so se na okupiranem ozemlju Slovenije prvi oboroženo spopadli z Italijani. To je bilo 13. maja 1941 na Mali gori nad Ribnico. Organizirali so tudi prvo partizansko enoto – partizansko četo, ki je ob ustanovitvi 1.7.1941 štela 14 borcev. Zlasti italijanskemu okupatorju je uspelo zdesetkati tigrovske vrste. Pripadnike so zapirali, mnoge so odpeljali v taborišča, na sodnih procesih so jih obsojali na smrtne kazni. Leta 1941 je bilo konec tigrovske organizacije. Nekateri pripadniki so se takoj vključili v partizanske vrste, nekateri pa po kapitulaciji Italije, ko se jim je uspelo iz propadle italijanske vojske, iz zaporov in taborišč vrniti v domače kraje. Z vključitvijo med partizane so nadaljevali svoj idealistični boj za osvoboditev slovenskega ozemlja.
V kratici TIGR so začetne črke besed Trst, Istra, Gorica, Reka.
Viri in literatura
Cencič, M. (1997). TIGR : Slovenci pod Italijo in TIGR na okopih v boju za narodni obstoj, Kras in Vipavska dolina. Mladinska knjiga.
Kacin Wohinz, M. in Verginella, M. (2008). Primorski upor fašizmu 1920–1941. Društvo Slovenska matica.
