Skrite kamrice njene duše
Posest v Pečovniku je kupila leta 1936. S Karlinovo sta se tam radi zadrževali. Hišo sta uporabljali kot počitniško domovanje, ob pomoči najbližjih sosedov, družine Slapšak, sta obdelovali sadovnjak, vrt in majhen vinograd. To so bili srečni časi. Leta 1939 pa se je njun položaj začel dramatično slabšati. Karlinova je v spominih na 2. svetovno vojno zapisala: »Moja najboljša dela so, odkar je bil Hitler na oblasti, spala. […] Od leta 1939 nisem ničesar več izdala.«
Vojno sta preživeli, povojni čas pa ju je pahnil v skrajno bedo. Po smrti Karlinove je bilo za Schreiber Gammelinovo še težje. Bila je sama, brez prihodkov in brez jugoslovanskega državljanstva; njena vloga je bila namreč leta 1948 zavrnjena. Zanimivo pa je, da je konec leta 1953, že pred pridobitvijo državljanstva, dobila odločbo invalidske komisije, s katero ji je bila priznana pravica do invalidnine. V obrazložitvi piše, da je bila kot kurirka Kozjanskega odreda »pri izvrševanju obveščevalne službe dne 8. 5. 1945 napadena od ustašev, ki so jo obstrelili na levi roki,« zaradi česar je »vojaški invalid«.
Dokument iz marca 1950 razkriva, da je bila v zameno za državljanstvo pripravljena Mestnemu muzeju v Celju podariti zbirko predmetov, ki jih je Alma M. Karlin zbirala med potovanjem okoli sveta. To se je čez nekaj let tudi zgodilo. Predmete je muzeju izročala v obdobju 1957–1960 in, kot je zapisala v svojih spominih, »za svoj velikodušni dar dobila državljanstvo«. Literarno oziroma rokopisno zapuščino Karlinove je v prvi polovici sedemdesetih let izročila Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Njen dopis NUK-u iz leta 1974 priča, da so jo k temu nagovorili tako želja, da ustrezno poskrbi za njeno zapuščino, kot ekonomski razlogi, saj se dogovarja, »da jaz dobim polovica honorar, da vi izdate knjige od Alme«.
Pisanja se je v začetku sedemdesetih let lotila tudi sama, in sicer spominov, ki jih je naslovila Zwei Leben – ein Ziel (Dve življenji – en cilj). V uvodu je pojasnila, da »ne gre za življenjepis te ali one, bolj ali manj znane osebe,« hkrati pa je zapisala, da »odpira skrite kamrice svoje duše, do katerih ima sicer samo Bog prosto pot«. Spomini v resnici vsebujejo številne avtobiografske podatke tako iz njenega kot iz življenja Karlinove. Naslov pa se ne nanaša nanju, kakor bi utegnili napačno sklepati, ampak na glavna junaka, Benedikto, potomko angleške kraljeve družine, in Arhibalda, sina evangeličanskega pastorja, ki sta bila kot otroka zamenjana.
Po besedah več pričevalcev je o tem, da je sestrična zdajšnje angleške kraljice Elizabete II., in da je bila ob rojstvu zamenjana, začela govoriti v šestdesetih letih. »In to smo ji vsi verjeli,« pravi njena dedinja Helena Ojsteršek, rojena Slapšak. »Teta Thea je pač bila zelo posebna. V vsem. In Pečovnik brez nje ne bi bil to, kar je bil.« Thea Schreiber Gammelin je v Pečovniku živela do smrti 26. maja 1988. Pokopana je bila, tako kot je želela, nas Svetini, poleg svoje sestre po duši.
