Leta 1980, deset let od prve napovedi izgradnje, so Brežice dobile sodobno blagovnico, kjer je bilo raznovrstno blago naprodaj na več tisoč kvadratnih metrih površin. Pred tem je bila najsodobnejša brežiška trgovina samopostrežni market iz leta 1968 na Cesti 21. maja. Ponudbo marketa »na Hrastinci« je v mestu dopolnjevalo več manjših specializiranih trgovin in seveda mestna tržnica, ki je pred selitvijo na današnje mesto domovala v senci kostanjevega drevoreda med sedežem občine in Vodovodnim stolpom. Poleg navedenih mest trgovanja je bilo še desetletja po drugi svetovni vojni pomemben kraj poslov in vsakršnih kupčij sejmišče ob starem brežiškem mostu, daleč naokoli znano po prodaji prašičkov.
Investitor Blagovnice Brežice, trgovsko podjetje Emona Posavje Brežice, je izdelavo projekta zaupal biroju Region iz Brežic. Za vodjo projekta in glavnega projektanta je bil določen diplomirani inženir arhitekture Janez Vojko Cerovšek. Tako odgovorna naloga mu je bila zaupana prvikrat, odkar se je zaposlil v najstarejšem posavskem projektivnem biroju.
Pred zasaditvijo prve lopate na gradbišču Blagovnice Brežice je bilo sklenjeno, da bo oprema točilnice in restavracije v enoetažnem prizidku na južni strani objekta izdelana po izvirnih načrtih. Ti so tako kot načrt celotne stavbe vključevali mnoge posrečene rešitve. Samo Vojko Cerovšek, sin Janeza Vojka Cerovška, s stališča projektanta sodi, da v očetovem opusu Blagovnica Brežice predstavlja najbolj uspel projekt in pravo »remek delo«, ki je bilo glavnemu projektantu, investitorju in mestu upravičeno v ponos. Tadeja Cerovšek iz spominov na očeta na to temo pove naslednje: »Snovanje in razmišljanja o projektu je oče vnesel tudi v domače okolje, saj je z družino delil svoje navdušenje, dileme in strast ustvarjanja. Idejnim in tehničnim rešitvam je posvečal vsaj toliko pozornosti kot likovnim detajlom in dizajnu. Tako je na primer sam ustvaril in izrisal pisavo za logotip “Blagovnica Brežice”. Vedno si je prizadeval združiti estetiko in funkcionalnost na optimalen način. Sicer se je oče takoj po opravljeni diplomi na ljubljanski fakulteti za arhitekturo odpravil na zasebno raziskovalno potovanje po Evropi. Pridih svetovljanstva in, kot se je sam rad izrazil, pogleda “čez planke” je gotovo zaznati tudi v projektiranje blagovnice. Rad je sodeloval pri prizadevanjih za splošen razvoj v tistem obdobju, in pomagal odpreti vrata kakovostnejšemu bivanju v naših krajih.« Temu dodajmo, da celo površni opazovalec lahko opazi, da je stavba blagovnice s svojim izčiščenim in skladnim videzom pravo nasprotje do brezdušnosti tipiziranim sodobnim trgovskim objektom.
