Trostov bakrorez z upodobitvijo cerkve sv. Jakoba s kolegijem iz leta 1682 v Slavi vojvodine Kranjske na levi strani prikazuje jezuitsko gimnazijo in na desni jezuitski kolegij. Nekdanjo šestrazredno jezuitsko latinsko gimnazijo je leta 1774 zajel požar. Deset let pozneje jo je obnovil inženir Baraga, v njej pa so poučevali še do leta 1790. Po letu 1786 so v poslopju za deželne stanove uredili redutno dvorano, ki je bila namenjena družabnim in pustnim prireditvam in dajala ton družabnemu življenju v 19. stoletju. Reduta, kot jo poznamo sedaj, je monumentalno poslopje, postavljeno na presečišče treh trgov: Starega, Gornjega in Levstikovega.
V stavbi so se med letoma 1809 in 1813, ko je bila dežela Kranjska in z njo Ljubljana del Ilirskih provinc, za zazidanimi okni zbirali prej in pozneje prepovedani prostozidarji. Njihova loža je imela svoje skupščine v dvorani v prvem, običajna srečanja pa v drugem nadstropju. Široko zleknjeno, dvonadstropno poslopje z nekoliko poudarjenim triosnim rizalitom je bilo dokaj pustega videza. V njem je bival slikar Matej Langus, na katerega se je za preslikave oziroma poslikave večkrat obrnilo vodstvo župnije sv. Jakoba. Ker je bila v stavbi največja dvorana v Ljubljani, mu je to prišlo zelo prav pri izdelovanju visokih oltarnih slik.
Leta 1855 je v reduti dobila prostore prva mestna dekliška osnovna šola v Ljubljani. Ustanovil jo je deželni svet. Tu je delovala do leta 1895, ko je stavbo prizadel potres. Do potresa je v reduti zboroval tudi kranjski deželni zbor, pred njo pa so prodajali slamnike.
Po javnem natečaju leta 1897, ki je pokazal neustrezno reševanje različnih funkcionalnih problemov šole in župnišča pod eno streho, so po prvonagrajenem načrtu dunajskih arhitektov Franza Kraussa in Josepha Tőlka leta 1901 pozidali sedanje šolsko poslopje. Ker se je zataknilo tudi pri izvedbi fasade stavbe, je župan Hribar zaprosil arhitekta Maksa Fabianija za preoblikovanje pročelja po klasičnih proporcih. Fabiani je leta 1900 verjetno zasnoval ne le fasado, ampak izdelall načrt tudi za celotno stavbo.
Historična zgradba, kamor se je leta 1901 selila nazaj mestna dekliška osnovna šola, s svojo velikostjo predstavlja vez med mogočno cerkvijo sv. Jakoba in drobnejšim arhitekturnim merilom Starega in Gornjega trga. Kontrast med obema je Fabiani skušal ublažiti z oblikovanjem zunanjih fasad. Te se odlikujejo po čistih linijah, jasni členitvi fasadnih ploskev in reduciranrem fasadnem okrasu. Vse tri fasade so z nizi oken razdeljene v tri vodoravne pasove, med seboj ločene s plitvimi zidanimi venci. Vodoravni fasadni pasovi ali table so prvotno nosile izreke Jovana Vesela Koseskega s pedagoško tematiko, ki so jih po prvi svetovni vojni odstranili. Glavno fasado členi širok in plitev srednji rizalit. V njegovi osi je skromno oblikovan portal z reliefoim mestnega grba na vrhu. Pod vrhnjim vencem glavne fasade so štukature z rastlinskimi motivi, robove glavne in stranskih fasad pa krasijo rožni venčki. Sedaj je v stavbi osnovna šola s prilagojenim programom Zavoda Janeza Levca.
Lit.:
– Suhadolnik, J., Anžič, S.: Stari trg, Gornji trg in Levstikov trg : arhitekturni in zgodovinski oris mestnih predelov in objektov, lastniki hiš ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana : Zgodovinski arhiv, 2003.
