V obdobju 1961-1967 izpostavljamo dva pomembna projekta ljubljanske mestne uprave.
Februarja leta 1962 je bil razgrnjen generalni urbanistični načrt Ljubljane, ki je bil dokončno sprejet leta 1966. Načrt je predvideval krakast mestni razvoj ob glavnih vpadnicah s sistemom zelenja med kraki. Vse bolj je bila vidna razlika med mestnim središčem kot poslovnim središčem, v katerem so rasli moderni trgovski in poslovni objekti, in stanovanjskimi predeli ob mestnih krakih.
Leta 1964 so člani Mestnega sveta sprejeli statut mesta Ljubljane. Mestno območje je obsegalo pet mestnih občin: Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Šiška, Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana Vič-Rudnik. Novi statut je predvideval skupno prizadevanje vseh mestnih občin za urbanistični razvoj mesta. Določal je programe stanovanjske izgradnje in programe razvoja komunalnega gospodarstva, skrb za osnovno preskrbo in dviganje življenjske ravni mestnega prebivalstva. Enodomni mestni svet je imel zelo široke pristojnosti na vseh področjih delovanja. Predsednik mestnega sveta je predstavljal mestni svet, zastopal mesto kot pravno osebo in podpisoval predpise in druge akte mestnega sveta. Skliceval in vodil je seje, skrbel za izvrševanje sklepov in usklajeval delo mestnih organov.
Ljubljana se je razvijala v trgovsko in poslovno središče z vse večjim mednarodnim pomenom in ugledom.
Dogodki v prestolnici po letih:
1961: Gradnja podvozov na Celovški in Titovi (Dunajski) cesti. Decembra odprtje Modne hiše na Cigaletovi ulici.
1962: Končali so z gradnjo podvozov pod Celovško in Titovo cesto;
dokončana je bila modernizacija Karlovške ceste; razvijali so se predeli izven mestnega središča: Šiška, Bežigrad, Moste in Vič.
Prvi sejem Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču. V Šiški so zgradili in odprli najsodobnejšo kinodvorano (Kino Šiška). Potekala so dela na železniški postaji (peroni, trasiranje novih prog). Prešernovo cesto so odprli za promet. Na najpomembnejših enajst ljubljanskih križišč so postavili semaforje za urejanje prometa.
1963: Dela na ljubljanskem prometnem vozlišču; urejanje ceste skozi Gradišče; gradnja soseske S-6 za Bežigradom, gradnja novega poslopja Name; dograjena šola v Vodmatu; prve podzemne garaže; nastala je Mestna galerija; odprta je prva samopostrežna trgovina; ustanovljen je Zgodovinski arhiv Ljubljana kot samostojni zavod s svojo upravo. Tega leta so postavili temeljni kamen za Maximarket – prvo veletrgovino. Novi hotel Šiška je sprejel prve goste.
1964: Sprejeli so zazidalne načrte za Nove Jarše, Nove Fužine, Dravlje in Zalog ter okolice nekdanje Titove ceste. Stanovanja so gradili za Bežigradom. Potekala je temeljita prenova Celovške ceste, asfaltirali so ljubljanske ceste in ulice. Novi hotel Lev je sprejel prve goste.
1965: obnovljena Nama ob Titovi cesti; zgradili športno dvorano Hala Tivoli, ki je postala središče športnih in kulturnih prireditev. Sprejet je bil zazidalni predlog za sosesko Trnovo; Gradili so stolpnice pod Golovcem in v Šiški (zvezdaste stolpnice), narejeni so bili načrti za sosesko v Murglah, urejanje Trga revolucije in parka Zvezda. Lotili so se urejanja območja Ljubljanskega gradu. Zagnali so gradnjo slovenskega medicinskega centra.
1966: temeljni kamen za Klinični center; prenavljanje hotela Union; gradnja sosesk Krim-Rakovnik, Nove Jarše, Stari Vodmat, S-IV med Celovško, Šišensko in Vodnikovo, stanovanj za Bežigradom; prenavljanje živilskega trga, odprtje industrijskih obratov Yulon in ljubljanske toplarne.
1967: gradnja garažnih hiš, prvi koraki pri obnovi Cukrarne.
Splošna literatura in viri:
– Anžič, S., Hančič, D., Šenk, T.: Ljubljanski župani skozi čas : 500 let ljubljanskih županov = Ljubljana mayors through time : 500 years of Ljubljana mayors. Ljubljana : Zgodovinski arhiv, 2004.
– Isti: Ljubljanska mestna uprava od prvega župana dalje : 1504-2004 = Ljubljana city administration from the first mayor onwards : 1504-2004.
– Časnika Delo in Ljubljanski dnevnik za obdobje 1961-1967.
– Glasnik : uradni vestnik okraja Ljubljana. Izhajal med letoma 1954 in 1969. Ljubljana : Mestni ljudski odbor : Okrajni ljudski odbor.
