Propagandni plakati se znotraj sklopa delijo v posamezne podrubrike, in sicer predvojne, vojne (politično-propagandni plakati lokalnih oblasti in nemškega okupatorja, partizanski propagandni plakati), politične, zdravstvene, vojaške in mirovniške. Le-te so v posameznem zgodovinskem obdobju izdajale različne veje državne in lokalne oblasti, politične stranke ter zveze.
Iz obdobja pred drugo svetovno vojno se v tem sklopu nahajajo samo trije plakati, povezani s plebiscitarno odločitvijo Korošcev in zletom Sokolov v Celju.
Iz obdobja druge svetovne vojne hranimo večje število plakatov. Nemški propagandni in politični plakati so vsebinsko povezani z:
- raznarodovanjem,
- streljanji talcev v celjskem in mariborskem zaporu ter posameznih krajih na Štajerskem in Koroškem,
- zasramovanjem zajetih partizanov II. grupe odredov po celjskih ulicah,
- odredbami o policijski uri, prepovedi izhoda, menjavi služb, višini mezde, sestavi prebivalstva, zaplembi in prepovedi prodaje tkanin, čevljev ter usnja, obvezni odobritvi radijskih oddajnih postaj in sprejemnih aparatov, prepovedi vsakodnevnega uživanja mesa ter oddaji orožja, municije in vojaške opreme nekdanje jugoslovanske vojske,
- razglasom o uvedbi nemškega plačilnega sredstva in razveljavitvi dinarja,
- obvestilom o naboru moških obveznikov za vojsko in državno službo,
- ideološko
Partizanski plakati, nastali v letih 1944 in 1945, so prebivalstvo spodbujali k uporu proti okupatorju in zbiranju oblačil za partizansko vojsko.
Prvi plakati v novo nastali in osvobojeni državi so prebivalce obveščali o pomenu prvih povojnih volitev, volilni pravici žensk ter federalnih in okrožnih kandidatnih listah. Štab IV. cone JA in PO Slovenije ter Komanda mesta Celja sta z razglasi odrejala splošno mobilizacijo za moške, obveščala o prijavi gibanja tujih vojsk, vpisovanju učencev v celjske šole in pridobitvi dovoljenj za motorna vozila.
Zbirko bogatijo plakati, ki so vse do konca petdesetih let 20. stoletja krepili in povzdigovali izgradnjo porušene domovine. Iz obdobja šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let sledijo plakati, ki so vabili ljudi na različne proslave ob pomembnih obletnicah bojev iz druge svetovne vojne, republiške volitve ter volitve predstavnikov v družbenopolitične zbore in zbore združenega dela, kongrese ter prireditve ob državnih in krajevnih praznikih, nagovarjali k odločanju o samoprispevkih in spoznavanju Jugoslovanske ljudske armade. Zbirko dopolnjujejo plakati iz sedemdesetih in osemdesetih let s pozivi na razne mirovniške akcije, obvestili o zdravstvenih in ekoloških problematikah ter opozorili o voznih pravilih.
Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let 20. stoletja, zaradi sprememb na političnem področju, ponovno stopi v ospredje politično-propagandni plakat novonastalih strank. V muzeju hranimo plakate prvih večstrankarskih demokratičnih volitev in plebiscita leta 1990, pa tudi vsakokratnih evropskih, parlamentarnih, predsedniških in lokalnih volitev.
