Pročelje magistrata je imelo tri vhode. Na levi je bil vhod v policijsko stražnico, vhod na desni v gasilsko reševalno postajo, glavni vhod v sredini pa je skozi magistratno vežo, iz katere je bilo na levi strani stopnišče v prvo in drugo nadstropje, vodil naprej na dvorišče.
V prvem nadstropju je bil mestni magistrat oz. mestno načelstvo/poglavarstvo. V začetku tridesetih let so bili pri Mestnem načelstvu navedeni tile oddelki: obrtni, sanitetni, knjigovodstvo in mestna blagajna, mestni pogrebni zavod ter gradbeni oddelek, mestno avtobusno podjetje, gasilno in reševalno društvo ter varnostna straža. Najprej je bila na desni strani glavna pisarna, iz katere je bil na levi vhod v županovo sobo, na desni pa v sobo magistratnega direktorja, naravnost iz sprejemne pisarne pa se je prišlo na balkon. Nasproti stopnišča je bil vhod v sejno sobo občinskega sveta, ki je imela na južni strani malo dvignjen prostor za predsedstvo. Na hodniku, ki je vodil do sejne sobe, so bili obešalniki za obleke. Levo od stopnišča je bila pisarna vojaškega referenta, nato pa izhod na dvoriščni hodnik, ki je glavno poslopje magistrata povezoval z vzhodnim krilom dvoriščne stavbe. Pozneje se je v prvo nadstropje cestnega trakta nad Prešernovo ulico vselilo predstojništvo policije.
Okrajno sodišče je v drugem nadstropju magistrata gostovalo tudi med obema vojnama. Mogočna železna vrata so iz drugega nadstropja vodila na veliko in visoko podstrešje.
Na dvoriščni strani magistrata so v obeh nadstropjih odstranili zunanje lesene hodnike in namesto teh zgradili v prvem nadstropju pokrit oziroma zaprt hodnik, v drugem pa so zunanji leseni hodnik nadomestili z zidanim. Tako so bile vse magistratne pisarne še naprej dostopne z zaprtih hodnikov z dvoriščne stvari.
Z dvoriščne strani je bil vhod v občinski zapor z vežo in dvema celicama, na koncu trakta pa je bilo odprto moško stranišče. V prvem nadstropju tega trakta je bila policija, ki je imela nekaj pisarn tudi v samem magistratu. V drugem nadstropju je bila uprava mestnega avtobusa in še nekaj drugih pisarn. Pred magistratom pa je bila tedaj tudi glavna celjska avtobusna postaja, od koder so vozili avtobusi v vse smeri.
Magistratno dvorišče je pripadalo mestni prostovoljni gasilski četi. Na desni strani so stale gasilske lope, ki so jih leta 1931 nadomestili z novozgrajenim dvonadstropnim (zahodni) traktom in ga povezali z dokupljeno hišo na južni strani. S tem je celoten kompleks magistrata dobil obliko sklenjenega četverokotnika.
Na južni strani magistratnega kompleksa je stal gasilski stolp. Moral je biti nekaj posebnega, saj je bil med vsemi gasilskimi stolpi na celjskem območju daleč najvišji in največji. Leta 1939 so leseni gasilski stolp nadomestili z zidanim, med drugo svetovno vojno pa je bil poškodovan in porušen.
Mimo gasilskega stolpa je pot vodila do prostorov mestne elektrarne na Gosposki ulici. Levo od gasilskega stolpa je stala pritlična zgradba, v kateri sta bili pisarna in delavnica mestnega vodovoda. Napušč, ki je povezoval to zgradbo mestnega vodovoda z gasilskim stolpom, je služil za skladišče vodovodarjem, služil pa je tudi mestnim cestarjem za spravilo orodja. Tam je stal tudi rešilni voz, v bistvu enoosni voziček, pokrit s cerado, na kateri je bil narisan velik rdeč križ.
