Za Goršičem, ki je orkester vodil od ponovne oživitve leta 1971, je taktirko leta 1977 prevzel Franc Kapus in Žabe vodil do leta 1984. V času njegovega vodenja orkestra so se še bolj uveljavili že tradicionalni žabji plesi in postali nepogrešljiv del družabnega življenja v Celju.
Orkester je igral tudi na drugih pomembnih prireditvah, kot so 30-letnica rokometnega kluba leta 1977, na maturantskih plesih, zaključku Trim iger in leta 1977 na 30-letnici ŽPD France Prešeren. Orkester je največkrat nastopil v celjskem narodnem domu, gostoval v Portorožu, Novi Gorici, Velenju, Radencih, v ljubljanskem hotelu Slon … Leta 1980 pa so se Žabe prvič podale na daljšo pot v Novi Sad, kjer so 24 septembra nastopile kot edini amaterski big band v tedanji Jugoslaviji na festivalu »Dani džeza«. Leta 1981 so igrali v Ljubljani na plesu Zelena noč Olimpije, v Žireh na Reviji amaterskih plesnih orkestrov, proslavili 35-letnico delovanja in ob tem izdali jubilejno publikacijo.
Leta 1984 je celjski big band ponovno prevzel Edvard Goršič in ga vodil do osamosvojitve Slovenije leta 1991. Skupaj je imel tako pri Žabah štirinajst let delovne dobe, kar je absolutni rekord med dirigenti orkestra.
Edvard Goršič je na plesih razen vodenja orkestra poskrbel tudi za dobro voljo v dvorani. Izza dirigentskega pulta je zbijal šale, vodil družabne igre med plesi in med premori ter tudi s sodelovanjem vseh prisotnih plesalcev ustvaril takšno prešerno vzdušje, da se ob koncu plesne prireditve nikomur ni mudilo domov. Ponavadi je takrat Goršič pričel na klavirju sam kot pianist preigravati razne melodije, ob tem se mu je večkrat pridružil kdo izmed kolegov s trobento in zabava se je nadaljevala.
Leta 1986 je orkester ob 40-letnici nastopil v televizijski oddaji TV kavarna, ki so jo posneli v ljubljanskem Nebotičniku. V tem obdobju so Žabe začele sodelovati na skupnih koncertih s Celjskim godalnim orkestrom in Celjskim pevskim društvom, igrale so na tradicionalnih novoletnih koncertih, ki so se s takratnimi družbenimi spremembami preimenovali v božični koncert, in Žabjih plesih ter mnogih krajih po Sloveniji. V letu 1989 pa so Žabe prvič v zgodovini odpravile v tujino in nastopile v celjskem partnerskem mestu Grevenbroich v Nemčiji. V letu 1990 pa je Žabe doletela druga poplava v njihovi zgodovini. Urednik publikacije ob 50-letnici, Drago Medved, je ob poročilu tem dogodku zapisal: »Kakšna ironija! Žabe sovražijo vodo!« Nastala je neprecenljiva škoda. Uničen je bil ves arhiv (samo kompletnih aranžmajev je bilo preko 500) in poškodovani so bili inštrumenti in ozvočenje. Še zdaj so pod isto streho, le v bolj varno prvo nadstropje so se preselili, kjer uživajo gostoljubje Gimnazije Celje – Center. Orkestru je ob poplavi priskočil na pomoč Jože Privšek, ki je dovolil uporabo njegovih aranžmajev.
Leta 1984 je celjski big band ponovno prevzel Edvard Goršič in ga vodil do osamosvojitve Slovenije leta 1991. Skupaj je imel tako pri Žabah štirinajst let delovne dobe, kar je absolutni rekord med dirigenti orkestra.
Edvard Goršič je na plesih razen vodenja orkestra poskrbel tudi za dobro voljo v dvorani. Izza dirigentskega pulta je zbijal šale, vodil družabne igre med plesi in med premori ter tudi s sodelovanjem vseh prisotnih plesalcev ustvaril takšno prešerno vzdušje, da se ob koncu plesne prireditve nikomur ni mudilo domov. Ponavadi je takrat Goršič pričel na klavirju sam kot pianist preigravati razne melodije, ob tem se mu je večkrat pridružil kdo izmed kolegov s trobento in zabava se je nadaljevala.
Leta 1986 je orkester ob 40-letnici nastopil v televizijski oddaji TV kavarna, ki so jo posneli v ljubljanskem Nebotičniku. V tem obdobju so Žabe začele sodelovati na skupnih koncertih s Celjskim godalnim orkestrom in Celjskim pevskim društvom, igrale so na tradicionalnih novoletnih koncertih, ki so se s takratnimi družbenimi spremembami preimenovali v božični koncert, in Žabjih plesih ter mnogih krajih po Sloveniji. V letu 1989 pa so Žabe prvič v zgodovini odpravile v tujino in nastopile v celjskem partnerskem mestu Grevenbroich v Nemčiji. V letu 1990 pa je Žabe doletela druga poplava v njihovi zgodovini. Urednik publikacije ob 50-letnici, Drago Medved, je ob poročilu tem dogodku zapisal: »Kakšna ironija! Žabe sovražijo vodo!« Nastala je neprecenljiva škoda. Uničen je bil ves arhiv (samo kompletnih aranžmajev je bilo preko 500) in poškodovani so bili inštrumenti in ozvočenje. Še zdaj so pod isto streho, le v bolj varno prvo nadstropje so se preselili, kjer uživajo gostoljubje Gimnazije Celje – Center. Orkestru je ob poplavi priskočil na pomoč Jože Privšek, ki je dovolil uporabo njegovih aranžmajev.
