Ples je majhen zaselek, razdeljen med krajevni skupnosti Peče in Moravče, ime pa se je pojavilo že v srednjem veku. Stražar in Gestrin sta zapisala, da se v listinah prvič omenja leta 1355, SHT pa citira dokument, datiran 11. marca 1347.
Ana Gall iz Gamberka se strinja s prodajo osmih kmetij za 80 mark oglejskega denarja; kmetije se nahajajo na Izlakah, na Perhovcu, v Zalogu in tudi na Plesu,– … und ze dem Pless (Brunner, Otorepec, 1995, str. 97). V istem viru najdemo Ples zapisan še kot Plies bei Morautch (november 1367, str. 139), in kot Plezz. … zwo hübem, die gelegen sind ze Plezz … in der Marawczer pharren … (februar 1383, str. 155) Arhiv RS hrani listino z datumom 14. maj 1355, na kateri je Ples zapisan kot Plyess (listina ARS AS 1063). Tisti čas je Ancel Kolenc podaril samostanu v Mekinjah kmetijo na Plesu, na kateri je bil kmet Janez Nočnik (Jans Nocznik; Stražar, 1979, str. 95). O izvoru imena Ples je več razlag. Po Bezlaju je ime lahko nastalo iz krčevine, prvega oranja ledine ali plesme – late, iz katerih so gradili premične ograje za drobnico, lahko pa tudi iz osnove glagola plesti (Bezlaj, 1961, str. 96, navedeno v Stražar, 1979, str. 95). Po ljudski pripovedi je imenu botroval prostor za ples, na njem naj bi imeli graščaki zabavišče, kjer so plesali (Stražar, 1979, str. 95). Svoje hleve pa naj bi graščaki imeli v zaselku, ki se danes imenuje Hleve. Kmet Stenko na Hlevah je bil leta 1458 upravitelj velesovskemu samostanu podložnih kmetij na Moravškem; na Hlevah sta bila to podložnika Rayfol in Lavre.
