V izložbi nekdanje trgovine na novomeškem Glavnem trgu je bila v občinskem tematskem letu novomeške pomladi na ogled razstava z naslovom Piši kmalu, prav kmalu in veliko, Korespondenca med Miranom Jarcem in Božidarjem Jakcem v letih 1913–1919, na kateri je bilo predstavljeno dopisno prijateljstvo med tema ključnima akterjema prvega avantgardnega dogodka pri nas in enega iz niza prelomnic zgodovinske avantgarde v širšem jugoslovanskem prostoru, ki so se zgodile v letih 1920 in 1921.
26. septembra 1920 se je v Vindišarjevem salonu v Kandiji pri Novem mestu odprla Prva pokrajinska umetniška razstava v Novem mestu.[1] Otvoritvi sta sledila glasbeni recital Marija Kogoja in operne pevke Zdenke Zikove na gradu Kamen ter literarni recital Antona Podbevška in Mirana Jarca v Narodnem domu.[2] Pod patronanco razstave slikarjem Rihardom Jakopičem so te slavnosti postale dogodek in retroaktivno, leta 1974, z delom Novomeška pomlad arhitekta Marjana Mušiča dobile svoje ime in dosegle kultni status. Pomenijo začetek slovenske avantgardne umetnosti in tvorijo nesnovno dediščino Novega mesta.
Literat in zavetnik novomeške knjižnice Miran Jarc (1900–1942) in likovnik Božidar Jakac (1899–1989) sta bila pomembna tvorca te manifestacije. Korespondenca obsega 97 Jarčevih in 105 Jakčevih pisem, dopisnic, razglednic in voščilnic, ki sta jih pisala med Novim mestom, Idrijo, Ljubljano, Radečami, Karlovcem, Zagrebom, Judenburgom, Slovensko Bistrico, Mürzzuschlagom, Admontom, Codroipom, Troppauom, Krtino, Dunajem in Prago. Gradivo, ki ga hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v Posebnih zbirkah Boga Komelja, je dokument odraščanja, vplivov in vzgibov ustvarjalnosti dveh pomembnih slovenskih kulturnih ustvarjalcev in tvorcev prve pokrajinske umetniške razstave v Novem mestu leta 1920.
[1] Mušič, M. (1974). Novomeška pomlad. Založba Obzorja: Maribor, str. 72-73.
[2] Ibid.
